Molitev

Egipt miks 02/09/2010

 

Pred kratkim me je nekdo prosil naj napišem nekaj o molitvi…

Najprej naj povem, da jaz naravnost ne prenesem takih debat kjer mi sogovornik našteva samo citate iz Korana, pa hadise in kaj je rekel ta slavni in priznani učenjak, pa kaj je rekel oni učenjak…

Zato jaz ne mislim sedaj tukaj linkat vseh pravil okoli molitve…

Rada imam namreč ljudi, ki znajo poleg tega naštevanja zakaj je nekaj tako kot je, tudi pristaviti še malce svoje pameti in mi povedati kako oni osebno nekaj vidijo ali občutijo.

To da sem muslimanka vendar ne pomeni, da sem robot in molim petkrat na dan točno po zapovedih, zato ker tam nekje tako piše in pika. To počnem zato, ker ne samo verjamem v tisto kar tam piše ampak predvsem, ker jaz tako hočem in ker v tem vidim nekaj prijetnega in dobrega zame.

Zakaj sploh molim? V čem je smisel molitve?

Verjamem v Boga. Verjamem v njegov obstoj.

Pred časom sem poslušala en glasovni posnetek nekega že pokojnega možakarja in bilo mi je noro zanimivo, kako razmišljava popolnoma enako.

Nasplošno se mi dogaja, da velikokrat naletim na ljudi, ki mi kar berejo misli, ter glasno govorijo, kar se meni plete po glavi. Še posebaj, ko gre za ljudi, kot sem jaz, ki nismo bili rojeni kot muslimani in smo islam izbrali.

Torej jaz mislim ( pa verjetno še kdo ), da vera v Boga ni samo nekaj psihološkega, ki se izvaja tudi fizično.

Nekateri pravijo, da je vera samo opij, da je to samo psihološke narave. Ko verjameš in si veren se počutiš dobro in si zadovoljen imaš nek cilj in si  celo nekako, lahko bi rekli voden, ampak vseeno uživaš v tem. O.k. vse to je res, toda  jaz verjamem, da  je verovanje nekaj, kar dejansko je tam in s čimer smo rojeni in imamo prav vsi v sebi.

Verovanje ima sledi povsod…

Kaj ima naprimer skupnega jezik ali govor in vera?

Verjetno bi vsak rekel: »Nič…«

Kaj je jezik, govor?

Nihče od nas se ne rodi z jezikom. Jezik, ki ga bomo govorili pride kasneje in nam ni dan… Jezik je pogojen s tem, kje živimo in kateri jezik govorijo naši starši ali ljudje, ki so v naši bližini.

Mislim dojenček rojen v Indiji, ki ga daš v Francijo k francoskim staršem bo govoril Francosko… Jaz govorim in sanjam slovensko… lahko pa bi tudi katerikoli jezik tega sveta.

Iz tega sledi, da ko se učimo govoriti en jezik, potem vedno najprej pridejo stvari, šele potem pridejo imena za te stvari.

Kaj imam najprej besedo hladilnik in šele potem izumim hladilnik, ali imam najprej eno stvar, ki hladi in jo zaradi tega poimenujem hladilnik ?

Najprej imam stvar in potem ta stvar dobi ime.

Vsaka obstoječa stvar ali celo občutek in pojav ima ime, besedo.

Pa ja seveda imamo tudi imena za stvari, ki ne obstajajo…recimo pošast.

Toda, ko greš pogledat v slovar, kaj pošast pomeni, tam piše, da je to nekaj izmišljenega z namenom, prestrašiti.

In imamo besedo Bog (Allah).

Zakaj obstaja beseda Bog in to v vseh jezikih tega sveta?

Zato, ker ljudje od nekdaj vedo, da je tam nekaj. Nekaj večjega od našega uma, nekaj nad nami…

In imenujejo to Bog.

Kaj piše v slovarju, da Bog je?

V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše naprimer, da je Bog, nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj.

V nobenem slovarju tega sveta ne piše, da je Bog nekaj, kar so si ljudje izmislili… nekaj kar daja ljudem lažno upanje po posmrtno življenje, nekaj…

Torej vera zame ni samo psihološka ampak dejansko verjamem, da je v nas le, da nekateri to vero zanikajo ali zakrijejo, zatrejo..

V arabščini se beseda nevernik reče kefer, kar v pravi arabščini pomeni tisti, ki nekaj skriva, prikriva.

Zanimivo, vsaj meni. :)

Ah ja spet sem čisto zabredla in se opravičujem. V glavnem hotela sem povedati, da so dokazi o Bogu vsepovsod okoli nas…

Če se tega ne zavedaš ali vero prikrivaš (zanikaš) potem je seveda  molitev nesmiselna.

Jaz verjamem zato je molitev smiselna.

Kako jaz dojemam molitev?

Jaz verjamem v Boga in verjamem, da je on gospodar, pa recimo, da je zemlja njegovo podjetje in je Bog direktor:)

Direktorja se uboga. Ali vsaj naj bi se.

K direktorju grem lahko sicer  kadarkoli hočem in zaprosim za njegovo pozornost.

Pravzaprav mi nihče ne brani, da se z Njim pogovarjam cel dan če hočem.

Toda petkrat na dan pa me On hoče, videti in mi je dal termin za sestanek (molitev).

Prav gotovo bom šla na te zahtevane sestanke (molitve).

Saj je on vendar direktor.

In tudi grem.

Za ta sestanek se seveda glede na to, da grem k nekomu, ki je v mojem življenju najbolj pomemben in od katerega vse zavisi, tudi primerno uredim. (muslimani se pred molitvijo umijemo in primerno oblečemo)

Zaradi tega, kar ta Nekdo meni pomeni  je zame tistih petkrat na dan, kot recimo temu izjemna prilika, da grem do tega šefa in govorim z njim, na njegovo povabilo.

Na teh sestankih govorim nekatere stvari, ki jih On želi slišati. Naprimer se mu zahvalim in mu izrazim tudi predansot s tem, ko mu med pogovorom pokažem, da nekatere njegove besede memoriziram (Koran ) in vmes na teh sestankih seveda, lahko še poprosim za, kar želim ali mu potožim, kar me teži…

Po sestanku ( molitvi) se počutim srečno. Počutim se zadovoljno, ker verjamem, da me bo moj šef, ker ga spoštujem in se med drugim, ne samo ravnam po pravilih, ki jih je določil v svojem podjetju (vsaj poskušam se ), ampak se tudi vedno udeležujem sestankov, ki mi jih je zapovedal, nagradil.

In nagrajuje me…vsak dan in vsak trenutek mojega življenja.

Evo, to je zame molitev in  zato jaz molim.

Sicer pa je tako fizično gledano molitev tudi zdrava saj se, če že ne drugače vsaj za molitev petkrat na dan umiješ in če cel dan presediš se vsaj za molitev malo razgibaš in poženeš kri po telesu in pretegneš svoje ude…

Še za tiste ki jih zanima kako molitev v islamu izgleda.

Pred molitvijo se je treba umiti in to naredimo takole.

YouTube slika preogleda

Molitev pa izgleda takole.Tole je video za molitev ob zahodu sonca, ki jo imenujemo maghreb. Vsako molitev si lahko narediš dolgo kolikor sam želiš. Šef ima ves čas na tem svetu…

YouTube slika preogleda

Molitev ti lahko vzame 5 minut ali pa več ur. Sami jo krojimo z recitiranjem Korana…z svojimi prošnjami…

Če molimo samo zapovedan del, je to res stvar petih minut. Se pravi 5×5 je 25 minut na dan za mojega Gospoda. A je to veliko?

Meni ni. :)

  • Share/Bookmark
blank