Klopca…

Egipt miks, Kairo 19/11/2016

Vcasih se … no v bistvu skoraj vsak dan se sprašujem, kaj je imel nekdo v glavi, ko je naredil to ali ono. Pa naj bo cesta, stavba, dejanje… Večkrat se mi tudi dozdeva da tisto čemur mi Slovenci rečemo zdrava kmečka pamet ni našla pot v te kraje.

Skratka sva šla s Pingom na veleposlaništvo, ker je mulc pozabil povedat, da mu bo potni list potekel takrat, ko smo bili V Sloveniji in tako moram sedaj plačat 4x več! Celo leto mi bo avto pral majke mi! No torej sva šla na veleposlaništvo in ker tam okoli skoraj nikdar ne dobim parkirišča, parkiram tam kjer parkirišče vedno dobim. Približno 1.5km stran. Sva za tja vzela potem taxi in je” pozabil” taxi meter vključit ter nama pujs hotel zaračunati 20 funtov. Vožnja je vredna največ 7 funtov. Dala sem mu 10 funtov ter mu povedala, da samo zato, ker sem dobre volje. Je nekaj godrnjal, ampak je opazil, da nima smisla, ter se pobral.

Ko sva opravila na veleposlaništvu in stopila na ulico sva se prav zaradi tega, ker se nama obema ni dalo ukvarjati še z enim lopovom, odločila, da greva lepo peš. November je in ura je bila komaj 10 zjutraj, prometa ni še veliko in tudi vroče še ni, tako, da je bil prijeten sprehod.

Pustimo sedaj malenkosti kot to da rabiš skoraj, da lestev, da prideš iz pločnika na ulico in zopet na pločnik. Pač to, da segajo robniki do kolena je edina varianta, da ostanejo pločniki ne zaparkirani.

Kar je mene zanimalo je to kje bova sedaj midva prečkala to 4,5 pasov v vsako stran široko cesto. Nobenega prehoda za pešce, itak. Nobenega podhoda , nadhoda. Ničesar podobnega! Pravi on ko ravno zgleda, da je malce manj avtomobilov:“Pojdiva.“ Ga potegnem nazaj in rečem:“ Ma ne. Pojdiva še malce peš naprej, do ležečega policaja“. Pa vpraša on: „Pa je kakšen na tej cesti?“ Odgovorim: „Ma mora bit saj že cel kilometer ni bilo nobenega.“ Pingo v smehu: „OK, dobra logika.“

No sva prišla že skoraj do avtomobila in ležečega policaja ni bilo. Ma je bilo treba it na samomorilsko akcijo. Pravi on, da bo najbolje zame, da greva tam kjer je U turn, ker ko obračajo morajo zmanjšat hitrost. Drugače ko prečkaš takole cesto obstajajo nepisana pravila. In sicer treba je gledat vozniku naravnost v oči in prebrati iz pogleda ali ima jajca da te podre ali ne. Kot voznnik pa gledaš pešcu v oči in to so sekunde a moraš ocenit po stilu hoje in pogledu kake ima namere in ustaviš ali ne. Itak mene vsak prebere, da nimam samomorilskih nagnjen in zato mi noben ne ustavi.

Skratka evo Google maps za pojasnitev. Rdeča pika sva midva in treba je opraviti pot po puščici. Cesta je razdeljena tako, da so na sredi kot neki otočki z drevesi in pazi to, ko takole prečkava je tam na sredi na tem otočku lepa lesena klopca (na fotki zelen kvadratek). In tukaj se zgodi tisto, kar sem omenila zgoraj. Ko ti logika odpove…

Ne moreš, da se ne vprašaš kako to, da kilometre navzgor ali navzdol ob tej cesti (Gameat al dewal al arabreya) tam kjer se ljudje sprehajajo torej po pločniku ni nobene klopce, ampak tukaj na sredi med dvema hudo prometnima deloma ceste pa jo je nekdo postavil. Pa kdo gre tja sedet? Pustimo izpušne pline pa to. Ma kdo se bo podajal na samomorilsko misijo zato, da bo sedel tam na sredi obkrožen z vseh strani z hupajočimi avtomobili?

Na videu spodaj sva se malce zabavala. Parvi Pingo, da je zmatran in gre malce na klopco sedet. In potem ali pa raje ne…mogoče ob 4 zjutraj, ko se promet umiri…

Grem Mal sedet

  • Share/Bookmark
blank