Kategorija: "živali"

Veterinarka

Egipt miks, živali 26/02/2011

En teden ko sem sama za vse doma in izven doma je minil, kot bi mignil.

V nedeljo sem bila na obisku pri prijateljici Maji v Kairu potem naslednje dni pa nisem šla nikamor za zabavo ampak vsak dan opravki, opravki.

Danes sem bila pri zdravniku kirurgu, ki me je operiral in končno sem dobila dovoljenje, da se lahko spet gibljem po mili volji in tudi plavam že lahko, če želim. Sploh ne morem verjeti, da sem bila zaradi ene napačno dane inekcije “invalid” več kot dva meseca…

Zame je to pomembno saj se sedaj lahko spet lotim športa z namenom izgubiti nekaj kilogramov. Časa sicer kot trenutno izgleda ni, ampak si ga bom že našla.

No danes zvečer pa sem bila pri na novo odkriti Veterinarki.

Ko sva se dogovarjali za uro obiska. Mi je včeraj rekla, da lahko ob 8h. Na moje vprašanje ali zjutraj ali zvečer pa se je kar malce nasmejala in odgovorila, da seveda zvečer.

Seveda en egipčan ne bi nikdar vprašal ali ob osmi uri zjutraj ali zvečer ko pa je 8 zjutraj tukaj skoraj tako kot v Sloveniji ob 4 zjutraj. :)

Večina jih takrat še sladko spi.

Kako sem jaz našla to veterinarko?

Že od vsega začetka mi z nasveti in odgovori na moja vprašanja preko e-maila pomaga veterinarka iz Slovenije, ki je super punca ali pa gospa, če je komu tako ljubše. Bistvo je da je res zelo prijazna in poskuša ustreči tudi takole na daljavo.

Ko sem jo nekaj dni nazaj spet prosila za nekaj nasvetov v povezavi z zdravjem našega mačkona, ki ima kot vemo sedaj ušesne garje, bogi revež… :(

Mi je prav ona med odgovori podala tudi link enega tujega bloga, kjer neka oseba hvali veterinarko Ranio s katero je imela opravka v Egiptu. Na tistem blogu je objavila sicer že dve leti nazaj tudi telefonsko številko, ki čudežno še vedno delujejo in kar je še večji čudež da ima ta veterinarka Rania, ordinacijo neverjetno blizu mene. Res blizu tudi za slovenske razmere in sicer le 5 minut z avtom.

Saj vete v Egiptu se drugače reče zelo blizu vse do cc 50 km oddaljenosti.

No danes sem Jakata prvič peljala k njej in sčistila mu je ušeska, mu notri dala zdravila in nam napisala ustrezno terapijo, ter pri njej smo dobili tudi zdravila, ki bodo odpravila te ušesne garje. Zdravila za živali seveda.

Povedala nam je tudi, da ima Jaka res samo slabe tri mesece. Mi smo ga če se ne motim kupili 5. Januarja in tam v trgovini so nam rekli, da je star 7 tednov, v resnici pa je bil kot je ugotovil po zobeh že prvi veterinar star samo mesec dni.

Sicer so nam v tisti trgovini lagali še o marsi čem ne samo njegovi starosti… Naprimer prikrili so nam da je Jaka gluh in pa zdrav kot dren naj bi bil. No pa je garje prinesel že od tam, kajti od takrat naprej še ni bil v stiku z nobeno živalijo.

Zanimivo se mi zdi tudi, da nam je prvi veterinar rekel, da ima samo umazana ušesa in naj jih očistim pa bo.

Drugi je po mojem enomesečnem teženju, da ima umazana ušesa le bolje pogledal in očistil ter povedal, da naj bi bile “gljivice” in nas napotil v lekarno po zdravila za gljivice za ljudi…

Res sem mu čistila ušesa in dajala dva dni kapljice nakar sem sama zbrskala na netu, da to sploh niso gljivice ampak ušesne garje. Toda sama nisem imela pojma kje naj dobim zdravila…

In tukaj mi je nasvet kam, prišel celo iz Slovenije. :)

In sedaj je Jaka končno na ustrezni terapiji. In čez kak mesec in pol bo res zdrav kot dren inšallah.

Glede nato, da ima “Vets In Practice “, kakor se veterinarska kilnika kjer dela dr. Rania imenuje, tudi pogoje, da nam uredi in pripravi mačkona za potovanje se pravi čipiranje in neki testi, ki morajo biti opravljeni v EU labolatorijih… bomo tudi to opravili pri njej.

Sicer vse to stane preveč denarja, da bi jaz lahko to sploh povedala možu… Tako, da te stroške bomo, kar krili iz naših žepnin in z lastnimi sredstvi. Funt na funt pa bo ;)

Poleg tega sem malece žalostna ker baje to vse skupaj, da maček pridobi vse ustrezne dokumente traja kar 4 mesece in pol in lahko samo upam, da bo do poletja vse na red.

Sicer po pravici povem, da če bi vse to vedela takrat ko so me otroci z solzami v očeh prosili za tega muca, bi se zlahka rekla: “Ne!”. Tako pa nisem imela najmanjšega pojma koliko stroškov je z enim mačkom, če hočeš zanj ustrezno skrbeti. Mene je skrbelo samo česanje in čiščenje wc-ja… Sedaj pa vidim, da je to dvoje prav neomembe vredno.

Ampak dobro sedaj je kar je in zanj moramo ustrezno poskrbeti. Pa tudi radi ga imamo, res zelo radi.

V Egiptu sicer kot sem predkratkim ugotovila, ko je prijateljica Maja posvojila mačko, obstaja tudi neka organizacija imenovana ESMA, ki pomaga zavrženim živalim in kar je najbolj zanimivo, da v posvojitev živali ne dajo egipčanom… Verjetno prav zaradi tega, ker se veliko egipčanov ne zaveda, da ko se odločiš za žival je to tvoja odgovornost in jo ne moreš kar na cesto postaviti, ko se je naveličaš.

Sicer mi je bilo nekaj dni potem, ko sem izvedela za njih hudo, da nisem vzela kakega mačkona od tam, toda ko danes pomislim, vem, da smo Jakatu najverjetneje rešili življenje.

Kajti kakor poznam egipčane… vsak ki bi ga kupil in ugotovil, da je gluh pa še garjav po vrhu bi ga takoj vrnil nazaj v trgovino in zahteval nazaj svoj denar.

Živali ki jih ne morejo prodati, pa … samo mislim si lahko kaj se zgodi z njimi…

Tako pa lahko mirno upam da nam bo Jaka – snežni muc delal družbo še dolga leta.

jaka - snežko

  • Share/Bookmark
blank