Kategorija: "nakupovanje"

Nakupovanje

Egipt miks, Moj svet & osebno, nakupovanje 10/09/2011

Dva dni sem imela na obisku prijateljico iz Šarma. Ker se na mojem blogu javlja pod vzdevkom Masreya, jo bom tudi v svojem zapisu tako imenovala.

Poznava se že več let a to je bilo prvič, da sva si vzeli čas takole samo zase in za najljubše žensko opravilo, to je nakupovanje. ;)

Nakupovaje je bil  eden od razlogov njenega obiska v Kairu…a zraven je bilo seveda avtomatično tudi ogromno druženja in smeha.

Skratka jaz sem še vedno pod vtisom vsega skupaj, kajti kljub temu, da je Masreya že tako ali tako tiste vrste punca s katerimi se najhitreje ujamem, ker je približno istih let in pa najbolj važno, ker je Slovenka, ki se trudi preživeti v Egiptu. S preživeti sploh nimam v mislih materialnih zadev ampak izključno samo psihološke dejavnike :)

No prav očitno pa se je v teh dveh dneh pokazalo, da naju ne druži samo to, da sva prišle iz Slovenije živeti v Egipt ampak sva si menda tudi vizualno podobni kot sestri, da o tistem, čemur se reče ista valovna dolžina po domače, sploh ne razlagam.

To, da so naju imeli vsi za sestri je tako bolj za zraven, čeprav sem jaz muslimanka in pokrita ona pa ne, je očitno že na najinih obrazih dovolj podobnosti… saj je to o podobnosti pripomnil celo moj in tudi njen mož in še vsak, ki nama je prišel na pot in imel priliko pokomentirati, kar koli že… Toda to, da se nama je dogajalo, da sva se v trgovinah zapičile prav v iste stvari in še več, da ona prime čevelj v roko jaz pa izustim točno tisto, kar ima ona v mislih je bilo pa že tiste vrste podobnost, ki ti naredi kurjo polt.

Torej preživela sem dva dneva, ki sem jih res že potrebovala. Dva dneva za odklop. Dva dneva, ki te fizično sicer izčrpata, a te psihično tako zelo napolnijo z energijo. Danes se počutim res kot “resitirana”:)

Napolnjena z energijo in predvsem lažje mislim in sprejemam…Moja mala Samia je bolna, ima virozo in visoko temperaturo. Da o mačku sploh ne bi izgubljala besed :(

Spet je namreč bolan! Ampak danes res ne bi o tem…ker sem kot sem omenila prenovljena in dobre volje, kljub vsemu.

Danes bom pisala raje o tistih dveh dnevih …ki sva jih preživeli z Masreyo.

Torej Masreya je prišla v Kairo z namenom urediti nekaj upravnih zadev in pa po nakupih.Prispela je ponoči in prvo noč sva potem skoraj do jutra klepetali. V spominu mi bo vedno ostal en majčken dogodek  ob njemem prohodu. In sicer kljub temu, da se poznava že nekaj let je bila to prvič, da me je Masreya videla tudi brez rute. In všeč mi je bilo, da je opazila očitno razliko :)

Njen komentar :“ A takale si s čupo!“ in izraz na obrazu mi je dal vedeti, da je razlika pač zelo očitna in seveda si nisem mogla kaj, da ne pripomnim:“ Sedaj veš, zakaj se pokrivam. Če bi hodila takole naokrog bi prav gotovo vlekla nase več pogledov kot z ruto, ko me večina niti ne opazi.“

Želim biti neopazna in z ruto tudi sem ;)

Skratka to je bil en tak majčken dogodek prve noči, stvar ene minute, ki mi bo ostal v spominu. Všeč mi je bilo, da je opazila kako veliko razliko naredijo lasje na ženski.

Drugače sva klepetali do zore in prav prisiliti sva se morali, da sva odšli vsaj za nekaj uric spat. Naslednje jutro pa sem jaz morala v šolo plačati šolnino za ta velikega, ki se mu je pouk že začel in nato sva se odpravili v Kairo, kjer je morala urediti nekaj papirjev. Vse sva opravili presenetljivo hitro in tako nama je ostalo celo popoldne za nakupe.

Odločila sem se da bova nakupovali kar v našem delu mesta, ker vsaj na cestah ni take gneče in ne izgubljaš nepotrebnega časa iz lokacije na lokacijo, kot v Kairu. Povedala sem ji, da bova šli od najcenejšega nakupovalnega centra do najdražjega. In tako sva se najprej ustavili v TN ju kjer sva sicer bili atrakcija leta, ker tja noter res ne pride noben “turist”, TN je namreč trgovina za Egipčane, pa še to za tiste, ki imajo res minimalne plače.

Glede tega bi rada še povedala, da nikakor ne razumem Egipčanke logike tistih bolj premožnih in sicer Egipčani, ki imajo nekaj več pod palcem so tiste vrste ljudje, ki če ni drago ne bodo kupili. Kar pomeni, da radi hodijo v trgovine kjer lahko veliko zapravijo. :roll:

No moja logika pa je, da če se da nekaj dobiti poceni… sem čisto vesela :)

Skratka v TN Masreya ni mogla verjeti, da v Egiptu obstajajo tudi take cene. Seveda ona je v Šarmu in v Šarmu so cene za turiste… No pri nas pa turistov ni in so cene v tem nakupovalnem centru egipčanske. Tako ni mogla verjeti, da so natikači “japonke” lahko tudi samo 1 evro in da je lahko rutka ali šal po 1 evro…Skratka kar smejalo se ji je in jaz sem bila vesela z njo.

Iz TN ja sva odšli na kosilo, da si nabereva moči za naslednji nakupovalni center. Jedli sva res obilno kljub temu, da kot vsaka ženska obe kar naprej nekaj hujšava :)

Nato sva se ustavili v Diamond mallu, ki je malce višjega ranga kot TN, a še vedno s sprejemljivimi cenami. Tam sva že prvo trgovino olajšali za mislim da 7 tunik in majčk in Masreyi sem namignila, ker nama niso želeli dati nič popusta pa še precej neprijazna prodajalka je bila, da lahko tudi vse pustiva, ker je v tem centru še vsaj 50 takih trgovin. No pa sva, kot sem rekla potem vse eno kupili in se odpravili v naslednjo trgovino, kjer sva nabavili še kar nekaj stvari in…se potem skupno odločili, da bo najbolje, da tekstilne trgovine za naprej, kar preskočiva in se osredotočiva raje na čevlje.

Aja, pred tem sva še naredili precej dober promet v trgovini z kičom in kozmetiko kjer je vse po četrt evra… Prodajalcu se je kar smejalo, nama pa tudi. :)

Po tem pa sva se odpravili še na lov za čevlji. Čevlje sva sicer kupili samo ene a med nakupom sta naju prodajalca okupirala tudi besedno…

Tisti stavek, ki meni dvigne pritisk na dvesto in sicer :“ Rusia?“ Če mi zraven še nabije :“ Zdravstvi, kak dela?“ pa res že temo dobim na oči. Sicer ne vem zakaj ampak zame je to, da me imajo za Rusinjo kar žalitev. Sicer vem, da je v Egiptu to neke vrste kompliment, saj Egipčani menijo, da so Rusinje najlepše ženske na svetu…A jaz vedno pomislim na Rusinje, ki prihajajo v Egipt služit denar s spolnostjo ali na tiste druge, ki jih je še več, ki spolnost pridejo plačevati in mi pač ni qul, če me imajo za Rusinjo!

Skratka modelu sem takoj zabila nazaj, da nisva Rusinji. A je fant, kar govoril in govoril… Želela sem hitro zaključiti pogovor, kar seveda, če rečem Slovenki sva, ni možno, ker je potem potrebno še razlagati kje sploh je ta Slovenija in sem mu rekla med tem, ko je Masreya bila zaposlena z preizkušanjem čevljev, da sva Nemki.

A joj, napak večera :(

Spet sva bili ujeti v pogovor, ker tip pač zna par stavkov nemško… Še drug prodajalec, ki je prej spal je bil v momentu buden in začelo se je… Egipčani namreč mislijo, da v državah, kot je Nemčija ni treba prav veliko delat pa imaš vse kar si poželiš saj je država pač bogata in daja ljudem, ne pa tako kot pri njih, ko so jim vse pokradli in so oni sedaj ubogi reveži… :roll:

Čeprav sva se z Masreyo vsaj 10 minut trudili jima obrazložit, da so to pravljice… je bilo nesmiselno in sva se res takoj po opravljenem nakupu hitro pobrali… Modela sta nama svojimi nebulozami pobrala čisto preveč energije in tako sem razmišljala, da bo drugič vse eno bolje, da rečem, Slovenija :)

Obhodili sva še nekaj trgovin s čevlji a ni bilo nič nama všečnega in sva se odločili, da odneseva vrečke domov ter greva še v klub, da vidi kje preživljam prosti čas ter tam spijeva kak sokec.

V klubu smo se malo sprehodili, seboj sva vzeli še Patricka… Nato pa se odpravili na tisto pijačko. In evo ti ga na spet. Natakar :“ Bla, bla, bla in kak dela!“ :evil:

Dvakrat smo mu rekli, da nismo Rusi in da ne razumemo Rusko… pa ni zaleglo. Niti, ko smo z njim govorili samo še Egipčansko ga ni prepričalo. Vsakič ko je prišel naokrog je nekaj momljal (po rusko) … res, sploh ne znam povedat, kako mi gre to, da me imajo za Rusinjo na živce! Verjetno je potem le skontal, da nam gre na jetra in je našo mizo pustil kolikor se le da pri miru.

No mi pa smo se ta večer pozno v noč res do solz nasmejali. Masreya je namreč poklicna glasbenica in ima seveda izostren posluh in tako, kot ona pripoveduje šale…redko kdaj slišiš. Odlično imitira Slovenske južne sosede in to ne samo tiste , ki živijo na jugu ampak tudi tiste, ki živijo v Sloveniji. Z lahkoto ujame ton katerega koli jezika ali naečja in konec koncev tudi Ruske vice smo slišali. Res smo se do solz nasmejali.

Za mano je bil res super dan!

No ja tole pa je bil ulov prvega dne. Njen vreden 150 evrov in moj 20 evrov.

Drugo dopoldne sva se odpravili v lov za čevlji in sicer na tretjo malce boljšo lokacijo imenovano Mall Arabija. V tem nakupovalnem centru se najde vse od precej dragih blagovnih znamk pa do takih manj znanih, ki so bolj primerne za moj žep.

Nakup se je končal uspešno z kar nekaj pari novih čevljev.Ta drugi dan mi je uspelo zapraviti, krepko več kot en dan prej…

Te čevlje na fotki sicer nisva kupili ne ona ne jaz , ker so nekako neudobni a na pogled so zame čevlji tega leta :)

Na žalost je tudi drugi dan minil prehitro in nisva imeli na koncu niti časa za kavo, kajti mož jo je že čakal na drugem koncu Kaira in kar hitro sva se morali posloviti.

Zame sta bila to dva polna dneva…Pač drugačna od vsakodnevne monotonosti. Veliko sva se pogovarjali in nasmejali in nekako sem ugotovila, da sem morda res kljub temu, da me vse skozi obdajajo ljudje osamljena. Fajn je bilo in da  bova obvezno ponovili sva se obe strinjali, inšallah.

  • Share/Bookmark
blank