Arhiv za dan 01/11/2016

Najverjetneje džin

Islam, Moj svet & osebno 01/11/2016

Ko je ravno te dni primeren čas za take debate… O tem nisem nikdar rada govorila tujcem, ker bi me imeli za noro. No sedaj pa sem prišla do obdobja v svojem življenju, da mi je dejansko res prav vseeno kaj si kdo misli.

Enkrat že dolgo nazaj, predno smo se preselili v svoj lastni dom smo živeli v stanovanju, v katerem res ni bilo vse v redu. Nisva bila ravno pri denarju in bilo je poceni in v solidnem delu mesta.

A tam so se dogajale presneto čudne stvari. Pustimo malenkosti kot so, da se luč sama ugasne ali prižge, konec koncev morda je bila kriva elektrika. Ali pa, da so bili kozarci zjutraj vsi na pultu zloženi po velikosti, morda je nekoga nosila luna. Ali pa da otrok, ki še ne hodi steguje roke v znak, kot dvigni me v prazen prostor a dejansko izgleda kot, da otrok nekoga vidi, mah otroci kaj pa oni vedo. Tudi, ko smo v stanovanju med igračami našli mladiča črne kobre nismo delali panike, verjetno jo je mož prinesel na čevlju ali zavihku hlač iz gradbišča sem s mislila.

No danes sva se s ta velikim malo pogovarjala o džinih .Džin je v Islamu nevidno duhovno bitje narejeno iz ognja,če bo kdo izrazil željo lahko kaj več o njih napišem. Skratka midva sva se pogovarjala o tem kako jih nekateri ljudje izkoriščajo in potem je pogovor nanesel tudi na tisto prekleto stanovanje in vse kar se nam je tam dogajalo in obudila sva zgodbo, ki sem jo že zdavnaj pozabila.

Noč in vsi spimo samo ta velik sedi v dnvni sobi za računalnikom in igra igrice. Tema je, samo svetloba iz ekrana in pa zadaj odsev ulične svetilke. Za seboj ima prižgan ventilator, ki se premika v pol krogu na desno in nazaj na levo poleg pa spušča zvoke kot neke vrste nežno škripanje in seveda zvok sape.

Na enkrat mu postane vroče ugotovi, da mu v hrbet ne piha več. Istočasno začuti tist grozen občutek, da nekdo stoji direktno za teboj.Tudi ventilator ne škripa več a zvok zraka, ki ga obrača se še sliši. Strah ga je obrniti se in samo sedi tam in razmišlja, kaj stoji za njim? Razmišlja a nima poguma, da pogleda. Iztegne roko v stran in si za sekundo oddahne kajti tudi na roki ne čuti sape a samo za sekundo kajti v tistem trenutko začuti sapo od komolca do dlani in nazaj do komolca. Takrat dejansko dojame, da nekaj stoji za njim in blokira ventilator, strah ga je obrniti se in razmišlja, kaj sedaj. Ugasne ekran in čaka da se oči navadijo blede svetlobe ulične svetilke, ki prihaja v dnevno sobo . Občutek prisotnosti se še poveča , ne upa si obrniti a se počasi nagne malce v desno in gleda v ekran odsev sobe za njim. Ne vidi nič nenavadnega in za seboj v odsevu na ekranu vidi tudi ventilator, ki dela cel pol krog a sapa do njega ne pride, kajti ne samo da čuti, da nekaj stoji za njim ta stvar tudi blokira zrak. Zravna se nazaj , srce razbija, ne upa vpiti, ne upa se premakniti. Takrat se spomni kaj sta mu mami in oči vedno govorila… Prižge nazaj ekran. Odpre Google in vtipka v iskalnik Ayat al kursi in se odprejo povezave, klikne kar prvo in samo, da se je na ekran naložil arabski tekst niti prebral ga ni, samo naložil se je, občutek tuje prosotnosti izgine in na sebi ponvno začuti sapo ventilatorja, ki zopet spušča zvok. Takrat je opazil tudi, da se je polulal, le kdo se ne bi?

Naslednji dan se je naučil Ayat al Kursi na pamet in od takrat jo redno uporablja.

Pravijo, da se ta bitja včasih hranijo s strahom. Sine pravi, da če je to res potem ta ,ki je stal za njim ne rabi nikdar več jesti.

  • Share/Bookmark
blank