Arhiv za dan 07/07/2013

Zakaj sem še tu

Egipt miks, Moj svet & osebno 07/07/2013

Kar naprej isto vprašanje. Zakaj si še tam?

Zakaj res sem še tukaj?

Tu nisem zaradi piramid in ostalih ostankov preteklih civilizacij…prav tako ne zaradi njihove dobre hrane, morja, sonca…in kaj jaz vem kaj še turisti najdejo, zanimivega in lepega v Egiptu.

Še, če bi to da sem tu bilo odvisno samo od mene verjetno še ne bi odšla od tu, ker ni danes nič drugače, kot je že več kot dve leti. Že več kot dve leti moram razmislit kam grem in kam ne grem..Že več kot dve leti živim(o) po nekih nepisanih pravilih… kako ostati živ, nepoškodovan. V teh več kot dveh letih smo se tako navadili, da sploh ne opazimo več, da smo previdni…

Govorim v množini ne samo zato, ker imam v mislih vso našo družino ampak tudi vse moje prijateljice, ki so v glavnem tujke. In tu v našem delu mesta nas je res veliko. In vse smo še tu… tiste bolj panične imajo sicer  že spakiran kovček za primer, če bi bilo treba na hitro bežat. A večina  nas o odhodu prav zaradi “treninga” ,ki smo ga deležne že več kot dve leti še ne razmišlja.

Najbolj, če lahko temu rečem “zanimiva” na to temo je Maria, ki je odrasla v New York-u, ne vem točno predela, čeprav mi je večkrat povedala, ampak, dejstvo je, da mi vedno pove , da je tako kot živimo mi sedaj ona živela vso svojo mladost in sicer da imaš oči spredaj zadaj, ob straneh pa še zgoraj in spodaj, da vedno predvidevaš in pričakuješ. Da se izogibaš težavam…

Sicer pa a ste videli promet pri nas? Večina slovencev si verjetno ne bi upalo tu za volan in če že bi sedli za volan garant ne bi prišli niti 100m daleč…ampak mi-jaz smo tega navajeni in vozimo brez večjih težav.

Človek se res vsega navadi…

Torej zakaj sem jaz in moja družina še tu?

Zato, ker je tukaj naš dom! Ker imamo tukaj prijatelje družino.Ne samo jaz ampak tudi otroci.Ker imamo tukaj podjetje.Ker je tukaj ogromno ljudi, ki bi z našim odhodom izgubili.

Tu je naš dom. Egipt je naš dom.

Morda jaz nisem popolnoma socializirana in sem vedno nekje vmes. V bistvu sploh ne vem več kaj sem, kam spadam? V glavi imam sicer idejo, da ko bom pa stara in bojo otroci že vsak na svojem bom pa živela v Sloveniji… Toda čisto iskreno povedano, ko sem v Sloveniji se počutim kot turist. Seveda sem vesela, da sem “doma” v Sloveniji in mi je vse lepo in sploh fajn. Ampak vse eno nekaj manjka in vedno se veselim, ko se vračam v Egipt. Čeprav, ko sem tu se spet ne počutim njihova…tudi kot turist ne, ampak kot tujec pač.

V bistvu kaj se zgodi? Najprej, ko pridem nazaj v Egipt mi gre vse na živce in se prve par dni skoz kregam, preklinjam in vznemirjam. Potem pa počasi spet not padem in je vse dobro z intervali, ko imam vsega poln kufer :)

Ampak, ko narediš seštevek je vse eno veliko boljšega kot slabega…

Skratka tu je že dolga leta naš dom in je edini dom, ki ga moji otroci sprejemajo, kot dom, kljub temu, da govorijo slovensko se tukaj počutijo doma… tu so njihovi prijatelji, družina,njihova šola, treningi… tu je vse kar je res njihovo. Vse kar res poznajo.

Poleg tega mi, se pravi moja družina, kljub vsemu živimo bolje  ali pa  recimo temu  bolj polno življenje, kot bi ga živeli v Sloveniji.

Zato vedno povem, da ne si slikat Egipta samo po mojih izkušnjah in kako živim jaz. Res, da živim v Egiptu a tu je toliko različnih možnosti… Toliko različnih zgodb. Zato vedno glasno in jasno povem, da nikdar tudi v najslabših časih nisem izkusila, kar je za več miljonov revnih Egipčanov vsak dan.

Seveda pa nisem nevedna pa niti slepa in dobro vem kakšne razlike so med ljudmi tukaj v Egiptu. Večkrat sem že zapisala, da še nikdar v življenju v živo nisem videla tako bogatih ljudi kot so nekateri Egipčani in po drugi strani nikdar v življenju nisem videla tako revnih ljudi kot so nekateri Egipčani.

Najlepše je biti nekje v sredi in tako tudi vidim nas… kar pa pomeni, po domače povedano, ni nam hudega.

In zato imam možnost tudi komu pomagati. Zato tudi ljubim Egipt.

Tudi to, da lahko pomagaš. Vsak dan, če hočeš. Tudi to je tisto kar ti daje neko energijo. Pa to niso projekti za katere rabiš čas in ljudi in ne vem kaj še… Nič ne rabiš. Samo ven greš med ljudi.

Malonkostne pomoči kot…

Greš v klub ali v mesto in najprej v trgovini kupiš plastenke hladne vode in na poti razdeliš policistom ali delavcem na cesti.

Kupiš nekaj malih tetrapakov mleka in rogljičke ter jih razdeliš otrokom na cesti.

Tudi nasplošno vse povsod na okrog so ljudje, ki nekaj poskušajo delat, ker prave službe ne dobijo.Pa če tudi ti samo pomaga, s tem da te usmerja, ko parkiraš ali zloži stvari v avtomobil… Vse to lahko seveda narediš sam ampak pustiš nekomu drugemu, pa mu ohraniš dsotojanstvo, da ni ravno prosil pa mu daš 10 LE. In tako malo pa pomalo pa se nekaj nabere…

Ali pa na vsake toliko tudi kaj večjega… Imamo prijatelja, ki vedno ve kje kdo rabi nov pralni stroj, ali štedilnik, pozimi odeje in preproge…

Pa ne samo mi, ki pač lahko rečem živimo človeka spodobno življenje, tudi nasplošno je tukaj tako. Če nekdo nekaj potrebuje, vedno najdemo, zberemo ali kupimo. Vedno se nekje najde nekdo, ki pomaga.

In priznam meni je to kot droga.Če komu lahko pomagam me to osrečuje in kar je najbolj pomembno, kot muslimanka verjamem, da karkoli dam mi bo Bog povrnil dvojno ali trojno…

Za večino egipčanov je v zadnjih dveh letih postalo že skoraj boj za preživetje. Zato ste jih tudi lahko videli 30 miljonov na ulicah…

Nenehno izklapljanje elektrike, grozne čakalne vrste za bencin, cene hrane so šle v nebo… Tisti, ki še imajo službe se bojijo, da jih izgubijo na drugi strani tisti, ki nimajo službe nimajo nobenega pravega upanja , da jo bodo dobili.

Egipčani so bili v preteklosti vedno ponosni na svojo državo, a  sedaj so že dolgo časa čutili samo sramoto.Stvari so res dosegle že skoraj dno!
Pa vse eno se je povsod lahko slišal tudi smeh in egipčani se radi šalijo tako na svoj kot na tuj račun. Skratka tudi težke razmere niso ubile duha.
Mnogi egipčanski (muslimani) se borijo za zaščito kristjanov med napadi, veliko moških podpira ženske pri njihovem boju proti spolnemu nadlegovanju in posilstvom…FGM, ženske pravice nasplošno, otroško delo…lahko naštevam eno uro.
Tisti, ki redno berejo itak vedo, da nisem nek sanjač in da vem kako stvari stojijo.To ni nobena skrivnost in nikdar ne bi tega zanikala,  da je v Egiptu, kršenje človekovih pravic prav tak problem kot promet.
Poleg tega ja priznam v Egiptu, če preveč razmišljaš in se ukvarjaš s krivicami se ti lahko tudi po domače povedano utrga.
Ampak vse eno si štejem kot privilegij, da sem lahko del vsega tega pa, če morda le kot opazovalec. Te volje in poguma, vztrajnosti ter duhovitosti, ki jo premorejo Egipčani to ne najdeš kar vse povsod.
Prav zato nekako zamerim Muslimanski bratovščini, da je naredila razdor med ljudmi. Da se ljudje sedaj pobijajo med seboj! To je naravnost grozno!

Ampak zaradi zgoraj naštetega, kako jaz vidim te ljudi trdno verjamem, da je to spet samo neko prehodno obdobje. Trdno verjamem, da bo prišel človek, ki bo znal prisluhniti ljudem, jih združiti.

In vsak dan dobim množico video posnetkov. Sedaj v tej dobi, ko ima že res skoraj vsak mobitel je nemogoče, da kaj ostane ne posneto.In tako sem danes gledala posnetek, ko so MB pripadniki neke fante metali iz strehe, pa spet drug, ko streljajo na množico ljudi…Nasilje, samo nasilje in nasilje… ampak potem pride en video enega fantka, ki ga bom dodala na ta blog, ker je res vreden ogleda.

VIDEO

In dokler ima Egipt otroke kot je ta fantek me ne skrbi za prihodnost. Ta država trdno verjamem, da bo spet doživela uspeh. In tudi zato ostajam.

  • Share/Bookmark
blank