Arhiv za dan 09/06/2013

Slovenija IV.

Moj svet & osebno 09/06/2013

Tako vmes sem imela spet en teden internetnega mrka… mislim na internet, ki je edini primeren za pisanje bloga sploh, če zraven še kake fotke gor naložiš. Kable so nam spet pokradli…mi imamo še tisti internet, ko moraš imeti nujno telefon pa tko… ja vem sto let za vami ampak ni se za pritoževati samo, da dela pa Bog daj da imamo vsaj to…sploh glede nato kam smo prišli sedaj po revoluciji…Tonemo, tonemo… in ravno ko mislim da smo že na dnu in da globje se sploh ne da se odpre še eno brezno in vidiš da gre lahko še globje…

Skratka sedaj kabli so in net trenutno dela, pa ne dela, pa spet dela …in ker trenutno dela jaz pišem :)

Pa ne bom še o Egiptu, še tokrat bom o Sloveniji.

Če se prav spomnim je bil petek popoldan, ko je Samia odšla po nakupih in v kino z stricom Markom jaz pa sem se dobila z mojimi majčicami na kavici na našem standardnem mestu.

Majčice so moje prijateljice, ki sem jih spoznala, ko sem prišla rodit ta malega Eldomya.Spoznale smo se preko internetnega foruma skupno nam je bilo, da smo vse dojenčka pričakovale meseca maja… S temi puncami smo se dobivale na kavici v nosečnosti in po porodu ter si delile izkušnje in nasvete… Nekatere izmed njih so mi res pomagale ne samo s spodbudno besedo (ker sem bila tiste mesece v Sloveniji sama z mamo in hčerkico) ampak tudi konkretno s prevozom in podobno. Prijateljstvo se je obdržalo še do danes in verjamem da še na mnoga leta, ker te punce so res bile nekaj posebnega…Ko smo se prvič dobile in potem še vedno naprej nikoli se v njihovi družbi nisem niti za minutko počutila drugačna… ne z besedo ne s pogledom… enostavno od prvega momenta pa vse skozi naprej so mi dale vedeti, da sem ena izmed njih in kot sem rekla z nekaterimi so se spletla prava prijateljstva in so me obiskale tudi v Egiptu.

V tistem času sem namreč v Sloveniji doživljala ogromno “slabega” od komentarjev do konkretnih dejanj zaradi oblačil in rute na glavi…Ker sem bila visoko noseča so svoje naredili še hormoni in mi je vse prišlo veliko bolj do živega (nekje obstaja zapis na to temo) od tu tudi moj strah, ko sem se tokrat po skoraj petih letih spet vračala v Slovenijo, kako se bom znašla če se mi kaj podobnega pripeti in bila sem res pozitivno presenečena, kajti tokrat je bilo vse “normalno” oziroma še več kot to.

Torej s temi puncami sem se spet dobila, na žalost sicer vse niso mogle priti, ampak tiste ki so prišle smo se naklepetale in bilo je kot, da sploh ni minilo pet let ampak smo se videle zadnjič prav včeraj.

Samia se nam je pridružila, ko je bila že trda tema in bila navdušena saj je bila prvič v kinu kjer tudi risani junaki vsi govorijo slovensko.Mi vsi namreč radi hodimo v kino a pri nas risani junaki govorijo angleško zato je to zanjo bilo seveda nekaj novega. Poleg tega je lahko bila dobre volje saj je strica Marka oskubila za nekaj igrač in sladkarij… pravzaprav sta kupila nekaj tudi še za bratca, ki sta ostala doma.

Nama je potem ostal samo še en dan in tega sva prihranili za potep po Ljubljani.

Najprej sva, ko sva stopili iz avtobusa šli mimo galerije pa mimo opere in parlamenta in tam je Samia prvič v življenju videla žensko policistko in se je kar ustavila in se je ni mogla nagledat.Policistka je bila nadvse prijazna in seveda sva jo prosili za fotografijo…

zelo prijazna policistka

zelo prijazna policistka

Verjetno ste opazili dežnik. Vreme je bilo lepo in suho ampak dežnik je postal obvezna oprema. Ko ga je pa tako fajn nosit in imeti priliko ga celo uporabiti :)

Potem sva jo mahnili tja čez na tisti trg kjer je sidro (ne zamerit ne vem imena) in tam v eni mali trgovinici sva kupili Slovensko zastavo in pa še nekaj spominkov. Samia si je na bundo pripela broško s tekstom ” I love Slovenia”.

In prav tam na tistem trgu se je znova pojavilo vprašanje: ” Mami kje pa so ljudje? Zakaj ni nikjer nikogar?”

Kje so pa ludje?

Pa je bila sobota dopoldan in lepo vreme in niti slučajno ni bilo mesto prazno a proti Kairu seveda Ljubljana tudi, ko je največja gneča izgleda skoraj, da kot mesto mrtvih…

Skratka njej se je zdelo, da  manjkajo ljudje :)

In nato sva šli pogledati tiste slavne stopnice, ki jih je želela videti. In sicer stopnice po katerih v oddaji Dobro jutro mečejo kocko.

stopnice

Sva se tam kar malce zadržali pa je po stopnicah počasi nasproti prihajal gospod meni sicer nepoznan a Samia mi pravi:” Mami ta stric je tudi na televiziji.”

Sem mislila, da si domišlja ker sva bili pač ravno na teh stopnicah, pa pride skoraj do nje ko ga pocuka in mu kar tako reče:” Stric, oprostite ampak a ste vi slaven?”

Gospod odgovori:” Hm, kaj pa vem… ne bi rekel.”

Ona pa še naprej: ” Jaz sem vas videla na televiziji.”

Gospod:” Tudi mogoče.”

Nakar sem se mu opravičila in mu povedala, da sva sicer slovenki ampak živimo v Egiptu in da naj ne zameri hčerki, ker je nad vsem navdušena. On mi je odvrnil, da je sicer možno, da ga res pozna ker je igralec ampak, da pa bi bil slaven pa ravno ne bi rekel…in tako ga je Samia poprosila še za eno skupno fotografijo, ki jo bo pokazala babici v Egiptu, ki veliko gleda televizijo in ga bo prav gotovo poznala…

Eh ja…poslušajte otroke včasih več vedo od nas! Ker meseca aprila, ko smo bili v Sloveniji drugič in smo šli v kino smo v Koloseju naleteli na plakate za film Srečen za umret in takoj sem dobila pod nos: “Evo ga mami tisti stric, sem ti rekla, da je slaven.”

Slaven stric , Evgen Car

Slovenia Aprila je bila spet čisto druga zgodba ampak o tem pa res čez kak čas… nakratko pa dobesedno smo takrat bili 100% touristi  in obredli pol Slovenije… ;)

Da se vrnem nazaj, ko sem jo še poslikala z gospodom Evgenom Carom… sva e odpravili naprej do tromostovja, kjer sva lahko v živo poslušali igrati dva Perujčana in Kondorov let sva tudi posneli za mojo  drago prijateljico Karin , ki je odkar je na specializaciji v Španiji že prečesala skoraj celo Europo a v Sloveniji še ni bila, pa sva si rekli morda jo pa le zvabiva…in res je bila navdušena, ko sva ji video prilepili na FB zid ter obljubila, da predno se vrne v Peru poskusi obiskati še Ljubljano.

Potem sva si privoščili kostanj oziroma maroni se menda temu reče, kar pečejo. Samia rada vse poizkusi…in ne ni ji bilo všeč, pa nič zato jaz sem jih z veseljem pohrustala.Njami… mljask še sedaj so se mi pocedile sline. Jaz imam rada pečen kostanj. Pri nas v Egiptu se ga včasih dobi , nimam pojma sicer iz kje ga uvozijo ampak je vedno tak ves bogi in po možnosti še plesniv in črviv tako, da to ni to…Ni ga čez takega kot je na fotografiji.

pečen kostanj ali maroni

Potem sva odšli proti tržnici kjer sva srečali dva pantomimika, ki nimam pojma kaj sta predstavljala, ampak Samii sta bila všeč…spet nekaj novega prvič videnega.

patomimika

In potem končno malce več ljudi in skoraj da občutek, da smo doma… ;)

končno nekaj več ljudi

Tržnica je bila polna življenja.Kupili sva copate za babico ter se odpravili tja čez proti vzpenjači in na grad…

Z vzpenjačo na grad...

Grad sva prehodile gor in dol in počez verjetno ni ostalo kotička, kamor se sme, da ni pomolila nosu… Zelo ji je bilo všeč in v njeni glavici je enostavno nastala ideja, da je to grad iz pravljice in pika. Potem je ugotavljala v katerem stolpu je bila zaprta Sneguljčica in tako sva ga prehodili od kapele do muzeja (majhen a nadvse zanimiv) pa gor na stolp in vmes še pogledala tisto virtualno predstavitev za katero je Samia rekla, da je sicer super in da že morda, da je bilo tako, ampak da prav gotovo je bila vmes nekje tudi Sneguljčica ampak so jo pač pozabili omeniti… pa kaj bi kvarili otroku domišljijo še prehitro zrastejo in potem je ena sama resničnost okrog njih.

Kateri stolp je ta pravi?

Pa je minilo kar nekaj uric na gradu… in še vedno so  bile tudi nadvse zanimive iglice.

iglice

Na grad so naju potem prišli pobrat prijateljica z družino in smo odšli skupaj nekaj pojesti se malce naklepetali…

in potem šli vsak svojo pot. Midve sva se vrnili v mesto saj sva morali še prijeti zmaja za rep…

zmaj

Nakupili sva še nekaj malenkosti, za tete v Egiptu in potem odšli domov pakirat… kajti naslednji dan sva se vračali nazaj v Egipt.

Stanovanje sem tudi uspešno oddala in  ta kratek čas v Sloveniji je bila  precej naporna ampak lepa izkušnja…Tako to je bila Slovenija v mesecu novembru… aprilska pa pride čez nekaj časa.

  • Share/Bookmark
blank