Arhiv za dan 15/05/2013

Slovenija I.

Moj svet & osebno 15/05/2013

škornje in pulover imam, Slovenija prihajam

Torej kako je bilo v Sloveniji…prvič in drugič… ja kar dvakrat v nekaj mesecih med tem, ko pred tem več kot 4 leta nič!

Torej kako je bilo?

To se ne bo dalo napisat kar v en blog ampak bo sledilo kar nekaj zapisov.

Bilo je konec oktobra.

Kar tako čez noč kljub pogodbi in roku navedenem v njej me je moj podnajemnik obvestil, da se seli. Mislim zakaj sploh pišemo pogodbe? Kaj pa mu moreš, če jo krši na vseh koncih in krajih? Čisto enako je ali imaš tisti papir spisan ali ne, če imaš za najemnike ljudi, ki so fer in odgovorni je v redu tudi brez papirja, če pa imaš ljudi, ki so nasprotje od prej omenjenega ti nobena pogodba ne pomaga.

Moji prejšnji najemniki so bili ena taka vmesna zgodba. Lahko bi bilo sicer slabše a z malo truda bi bilo lahko tudi veliko bolje.Težko je če nisi tam in imaš samo pooblaščenca in pa predvsem tudi, če bi bila tam, meni se enostavno včasih, kar ne da razlagat odraslim ljudem stvari, ki bi jim morale po mojem skromnem mnenju biti že  jasne…

A kaj s tem mislim?

Ja naprimer da se plačani računi morajo nekako urejeno arhivirati…

No jaz sem najemnika prosila, da mi preda plačane račune in sem jih dobila v dveh velikih vrečah zmetano vse skupaj od 5 let.Ampak res vse skupaj od tistega, kar se me tiče do tistega kar z mano nima nič. Naprimer njegova bančna nakazila, ali pa računi šolskih malic, potrebščin in šole v naravi…Rabila sem res ogromno časa, da sem ven izbrala, kar je mojega in to uredila po letih in namenu…

Tudi o tem kakšno je bilo stanovanje raje ne bi, ker bi res lahko bilo veliko huje in pač ajde, hvala Bogu da je vsaj tako kot je in da Bog da bo sedaj bolje, pika.

Pa dobro kar je bilo je bilo. Jaz sem v glavnem v enem tednu uredila, da sva se midva z prejšnjim najemnikom poslovila in kolikor toliko poravnala račune. Uredila stanovanje in potem med tistimi, ki so se javili na moj oglas izbrala nove ljudi in uredila papirologijo ter jim predala ključe.

Torej, to da grem v Slovenijo je prišlo čez noč in na hitro sem se odločila, da bi z mano lahko odšla tudi Samia… Pa smo na hitro kupili tiste letalske vozovnice, ki se jih je še dalo dobiti od danes do jutri po neki sprejemljivi ceni.

Takole rečem  na kratko Turkish Airlines prvič zadnjič in nikoli več, vsaj upam.

Glede nato, da sva imeli ponoči 12 ur čakanja v Istanbulu sem jih seveda predno sem se odločila za to varianto vprašala, ali se da v Istanbulu na letališču kje spat(razen v hotelu). Sem dobila odgovor, da seveda in da imajo celo rest room… a seveda od tega NI bilo nič. Se pravi niti tistih Egipčanskih 50% obljubljenega ni bilo…

Tako, da noč v Istanbulu je bila eno pravo mučenje. Rest room  zelo majhen in seveda zato nabito poln in to sami moški, ki so zasedli vsa ležišča, ko se je mimo vhoda sprehodil še en samo v gatah me je vse minilo… Ne tja noter že ne greva, tudi če se kaj izprazni, ni govora.

Stoli na letališču totalno ne udobni…seveda je govora o tisto malo nekaj stolov, kar jih sploh imajo…

Prišla sem na idejo da glede nato, da sva v muslimanski državi imajo prav gotovo molilnico za ženske, notri bo mir in tepihi so na tleh… in res sva jo našli notri je bila že ena mamica z dvema otrokoma, ki sta spala ona pa je nekaj brala.

Lepo sva se ulegli v en kot in zaspali a že čez dve urici me je prebudilo kašljanje večih žensk… Ko sem se dvignila sem videla, da je molilnica nabito polna spečih žensk ali takih, ki so poskušale spati in nemogoče je bilo preslišati, da jih kar nekaj smrka ter kašlja ( res nisem imela namena preverjati kako močan imunski sitem imava in izivati usodo ali bova ali ne bova zboleli).  Še ne tako dolgo nazaj dobra ideja in prazna molilnica je postala prostor, kjer se je zaradi preveč ljudi in nobenega pravega prezračevanja prav čutilo zadušljiv predihan zrak, ki se je mešal z vonji prepotenih nogavic…Skratka bljak… zbudila sem Samio in potem sva se naslednjih 8 ur zadržali v restavraciji z wi-fi povezavo in električno vtičnico ter vauuuu, tapicirano klopico na kateri je Samia vsaj nekaj urc odspala med tem, ko sem jaz, ki sploh ne pijem kave popila vsaj pet kav in nekaj sokov… na koncu sva si privoščili še zajtrk…in končno dočakali let za Ljubljano.

In tam tik pred vstopom na avion se je zgodilo. Nekaj kar mi bo ostalo v spominu za vedno. Kdo potuje iz Istanbula v Ljubljano? Ja  največ je seveda Slovencev in tako sva se skoraj zadnji vkrcali na avtobus, ki te odpelje do aviona in Samia je kar naenkrat prvič v življenju na tem avtobusu bila obkrožena z ljudmi, ki vsi govorijo Slovensko, jezik ki je njen materin jezik in ki ga govorimo doma. Dobila je take velike očke in samo presenečenje je sijalo iz njih, usteca rahlo odprta razširjena v nasmeh in pogled ji je švigal od skupine žensk, ki so se pogovarjale o tem kako je bilo na neki tržnici pa dva gospoda zraven naju, ki sta razglabljala kakšno vreme nas bo pričakalo na Brniku in tako naprej…pač kar nekaj ljudi z različnimi pogovori…

Tako je bila srčkana in prav tako zelo otroško navdušena… do aviona sva se pogovarjali o tem in tudi še potem na avionu čisto preventivno sem ji potem tudi razložila, da bo sedaj treba obrniti zadeve in če bi mi rada kaj povedala, kar ne želi da vsi razumejo bo potrebno govoriti arabsko…

Se sploh zavedate kaka prednost je to, če lahko z otrokom govoriš jezik, ki ga nihče ne razume?

Do odhoda v Slovenijo se tega sploh nisem zavedala. Naravnost fantastično je in zelo uporabno in sploh velika prednost, ko lahko v Egiptu z otrokom govoriš slovensko…

Res se navadiš, da ti ni treba paziti kaj in kako rečeš…

Ko tečnarijo in ti delajo scene pred ljudmi jih hitro prizemljiš in to z nasmehom na ustih… Saj je zadosti  :” Obnašaj se lepo in ne mi sramote delat ali pa boš jutri brez tega in tega…”

Ali pa:” E vidiš kako si pridna, tako naprej in te bom nagradila s tem in tem…”

Tudi opravljaš lahko brez posledic… Saj ne da bi to namerno počeli ampak se pač zgodi…smo samo ljudje ;)

Ni dolgo nazaj, ko sva s ta velkim (pubertetnikom) čakala v lekarni kjer je ena ženska pred nama poleg je imela tudi moža, komplicirala in komplicirala in prelagala tiste škatle z mlečno formulo za dojenčka, ki ga je imela poleg v torbi in se je drl in drl… in njiju to pač ni motilo pa evo ti že ta petič ali pa ne vem katerič sprašuje lekarnarja a naj vzame to ali uno škatlo in…

Moj sine (ja tisti, ki ga razganja) reče zelo naglas, da smo vsi slišali a le jaz razumela, hvala Bogu: ” Pa daj ženska sej maš tud joške, ki so še ta najboljš… pust že te škatle pa nafutri otroka…preden se bo zadru.”

Mislim… a  si predstavljate kaka bi bila reakcija lekarnarja in ženske ter njenega moža če bi bili Slovenci… Tako pa jaz sem sicer zasmejala a ga potem tudi opozorila, da ima sicer prav ampak, da ni primerno tako govorit…in da ima srečo, da ga nihče ni razumel..

Če bi bilo v arabščini bi najmanj kar bi bilo eno pokasiral okoli ušes… če tisti mož ni najbolj agresivne sorte…drugače pa kdo ve če bi preživel…heh, kaj čmo danes se v Egiptu nikoli več ne ve kaj nekomu dvigne pritisk do te mere, da mu pade tema na oči…

Skratka kaj hočem povedati ko imaš v rokah tako močno “orodje” kot je znanje jezika, ki ga nihče drug ne razume se velikokat spozabiš in na dan iz ust pride tudi tisto kar bi si drugače le mislil…

Saj veste koliko stvari vam pride čez dan v misli a jih ne smete izreči… a joj pa kako dobro bi vam delo, če bi jih kdaj  lahko in to brez posledic… kaki tečni sodelavki, še bolj tečnemu šefu, sosedu..tašči… eh spisek je dolg verjetno…no saj si predstavljate o čem govorim :lol:

In potem sva prileteli v Slovenijo…

  • Share/Bookmark
blank