Arhiv za mesec Januar, 2013

Staram se

Egipt miks, Moj svet & osebno 22/01/2013

Opažam, da se staram.

Kljub temu, da imam še vedno občutek, da imam 25 let me določene stvari opozarjajo, da temu ni tako.

Sicer tako stara še nisem, da bi svečke za rojstnodnevno torto več stale kot torta ampak ej, ko tvojemu otroku raste ta prava brada ne samu puhek in ko ga moraš gledat navzgor in ne več navzdol potem ni več heca.

Vem, da se strama tudi, ker mi gre glasba, ki jo posluša na živce. Če tudi ima slušalke v ušesih mi tisti dum, dum,dum dela glavobol. Zakaj vem da je problem v meni? Ker ta mala dva penzla imata rada ta dum,dum,dum…. Še več 6 letnica mi razlaga kaj je tehno in kaj je trance in kaj jaz vem kaj še… Se pravi to mora biti starost in tako sedaj rada prisluhnem kaki klasiki in pa vse kar je bolj mirno… A joj pa nimam jih niti štirideset a moja ušesa se obnašajo kot, da sem že blizu osemdesetih, da Bog da, da jih dočakam.

Tudi pri filmih je podobno glih črnobelih še nisem začela gledati ampak ej nikakor se ne moreva dogovorit kadar greva v kino kateri film bova gledala. Ja midva s ta velikim še vedno sem in tja kak dan pohajkujeva skupaj in greva na kosilo pa v kino in še na kako kavico. No glede filma je potem je enkrat po mojem in enkrat po njegovem okusu. Sicer pri filmih se tolažim, da ni nujno starost v igri ampak mi akcija in take bolj “fantovske” zadeve itak nikdar niso sedle. Na tv imamo en program, ki se imenuje Action, vam povem, da se tam ne ustavim niti za sekundo… to je kar avtomatičen preskok na daljincu. Mularija pa… jah to je pa čist druga pesem. Hvala Bogu, da nimajo ravno veliko časa gledat tv…tako, da me njihov izbor ne skrbi preveč.

Ko sem ravno pri tv programih… Nikoli mi ni bilo jasno pa tudi mi verjetno ne bo, da tu v Egiptu je iz filmov vse izrzano kar je preveč “vroče” pa tudi če so samo malce bolj strastni poljubi. Skratka gledaš film in pol kar naenkrat “cut” in kar na enkrat nek nov prizor… No po drugi strani pa je okay, da gledamo vse vrste klanja in streljanja in podobno. Mislim naj razume kdor mora? Na slovenski tv dajo vsaj opozorilo, da ni primerno za mlajše od 12 let ali pač koker koli let že… in “masaker” filmov še nikdar nisem videla sredi popoldneva. Med tem ko na arabski tv ni važen ne čas ne dan… no pa evo spet sem zašla.

Torej staram se… to vem tudi zato,ker se ta ta velik že “ženi”.Ima eno ogledano in že planira kako se bo treba na faksu potrudit in da bo šel tam nekje v tretjem letniku pa do njenega očeta zaprosit in potem bo baje zaroka in potem bo menda minilo še dodatne 3 leta do poroka…Toliko, da konča fakulteto in da se zaposli.Ja to ima že vse naštudirano :)

Ma jaz si rečem insha2Allah naj bo kakor si želi, samo, da bo srečen… kaj pa bi bil človek brez ciljev in sanj? Sicer predvidevam, da se mu bodo ideje kaj in kako še velikokrat zamenjale ampak nič hudega nič ni narobe s tem, če človek ve kaj bi rad dosegel že pri teh letih pa tudi, če ni vse tako kot bi želel… kot pa da ne ve kaj bi sam seboj še pri 25′em letu starosti ali več…

No in ko sem ravno pri tem. Res ne vem kako, da mu mobitel ne pregori… vsak dan se kličeta po desetkrat ali pa še več pa zvečer se včasih po tri ure pogovarjata. Sicer nisem firbec pa se mi ne da it prisluškovati ali pa morda nimam potrebe, ker mi itak vse ta bolj važne stvari sam od sebe pove… ampak vse eno mi ni jasno kaj se imata toliko za pogovarjat.

Moj mož je v Savdski A. pa ga ne vidim po dva meseca pa se nimava tok za pomenit kot ta dva, ki sta cel dan v šoli skupaj pa še popoldan, če imajo kake dodatne vaje… in potem zvečer še ena urca po tamalem na mobitelu… :roll:

In tako sem sedaj en dan tudi razmišljala kako je v bistvu bolj dobro imeti otroke mlad kot star…Ta mali bo letos star komaj pet let in potem sem računala, da bom “stara ko zemlja” predno bo, če bo Bog dal diplomiral in se ženil in seveda, če bo Bog dal, da jaz to sploh dočakam.

In kje bo potem tisti čas za naju z možem? Tisti čas, ko so otroci odrasli in greš na kako potovanje ali pa si enostavno “penzionist” in živiš bolj zase kot za kogar koli drugega…?

Eh ja še to sem pozabila… Baje je dan danes sramota, če me ta velik v javnosti naziva mami? Tako pravi on. Mama bi bilo sicer v redu, a jaz tega ne maram. Že tako se počutim staro in potem še “mama”, ma ni govora. V naši družini je bila mami vedno mami in mama je bila stara mama in jaz stara mama pač še nisem… Na koncu sva prišla do tega, da me sedaj zunaj kliče, kar po imenu, kar morda sploh ni tako slabo saj si domišljam, da morda izgledam kot njegova sestra. :)

Kakor koli obrneš ta velik bo ta teden dopolnil osemnajst let in jaz se pač staram z njim… nimaš kej, tako to je.

  • Share/Bookmark
blank