Arhiv za dan 23/08/2012

Posvojitev otroka

Egipt miks, ljudje 23/08/2012

Po prejšnjem zapisu, ki se je dotaknil mnogih od vas sem dobila tudi vprašanje:“ kako je s posvojitvami v Egiptu.“

Moj kratek odgovor je bil slabo…

Egipt kot ostale Islamske države ne pozna posvojitve otrok. Egipt in ostale islamske države poznajo le obliko „posvojitve“ po kateri si skrbnik ali rejnik. Mednarodnih posvojitev praktično ni ali vsaj jaz ne vem, da bi obstajale. Torej ne poznam primera kjer bi dva tuja državljana uspela posvojiti otroka v Egiptu. Poznam nekaj primerov kjer so poskušali na nezakonit način in na koncu seveda pristali v zaporu…

Kot tale Američanka na primer:

YouTube slika preogleda

Susan H. nikakor ni osamljen primer a je morda najbolj odmeven ker se je javno izpostavila s svojo zgodbo.

Torej Egipt ne pozna posvojitve v obliki kot zahodni svet, kar pomeni, da v Islamu otroku ni dovoljeno spreminjati imena in prikrivati njegovo poreklo se pravi spreminjati imena staršev. Ne vem kako to urejajo pri majhnih zavrženih otrocih, kjer morda ne najdejo staršev? Vem pa, da se vsi taki zavrženi otroci smatrajo, da so muslimani in bojo v Islamu tudi vzgojeni. Seveda imamo tudi koptske sirotišnice ampak tam so le otroci za katere se ve da so starši kopti…in kopti so tisti, ki jim lahko postanejo skrbniki…

Da postaneš skrbnik otroku moraš biti Egipčanski državljan. Velik poudarek je na veroizpoved. Samo muslimani lahko postanejo skrbniki muslimanskemu otroku. Skrbniki so lahko osebe starosti od 22 do 55 let. Če so otroci majhni potem ena družina lahko postane skrbnik največ dvema otrokoma. V vsakem primeru pa RABIŠ dovoljenje in soglasje z ministrstva za socialne zadeve.

V moji družini je samo en „posvojen“ otrok. Ime mu je Ahmed in star je 4 leta. Njegova starša sta umrla v železniški nesreči ko je bil star komaj 3 mesece. Ker je ostala družina bila prerevna in niso želeli prevzeti skrb zanj so ga oddali v sirotišnico, kjer ga je potem prevzela v oskrbo moja sorodnica, ki je na otroka, ker je seveda kot večina želela dojenčka, čakala 3 leta. Jaz obožujem tega malega Ahmeda. Vsakič ko ga vidim ga celega prelubčkam. Poseben je. Ima take velike vesele učke in VEDNO je nasmejan in dobre volje… :)

Zakaj  muslimanke še toliko bolj kot drug svet želijo le dojenčke? Ker le dojenčka, ki se lahko doji lahko spremenijo v mahram družinskega člana. Nikoli ne bo njen sin na dokumentih a lahko ga spremeni v sina po mleku. Zapleteno in nerazumljivo?

Naj poskušam razložiti. V Islamu so nam neke osebe mahram in teh oseb je zelo malo. Najlažje je to razložiti s poroko, čeprav je to drugače širši pojem… Ampak dva tujca si postaneta mahram ko se poročita. Mahram so nam starši bratje in sestre, strici in tete… Skratka osebe pred katerimi se jaz kot ženska lahko pojavim odkrita in obratno osebe ženskega spola ki jih moški lahko vidi odkrite. Osebe, ki so nam ožji sorodniki…

No in da se vrnem na otroka, ki sicer ni tvoj a ga vzameš v skrb. V Islamu je pravilo, da se otroci lahko dojijo do starosti dveh let. Obstaja tudi pravilo, da če ženska doji otroka, ki ni njen vsaj petkrat ji ta otrok postane mahram, sin po mleku… in če ima ta ženska otroke so mu tudi ti njeni otroci bratje in sestre po mleku in mahram. Moj mož ima takega brata po mleku. Če se spomnite tistega Ahmeda, ki se je ne dolgo nazaj poročil in sem o tem pisala ali pa ko sem pisala o njegovem očetu, ki mi je bil tako drag človek po imenu Mr. Abdu, naj počiva v miru…

Skratka v starih časih se je to večkrat dogajalo, da je sorodnica če je imela mlek podojila tudi drugega otroka in še več veliko bogatih družin je imelo celo kupljene dojilje. Danes je to zelo redko ker obstaja pač mlečna formula za dojenčke…

Torej, kot ponavadi me je spet zaneslo, ne morem pomagat ko pa je ta moja velika Egipčanska družina polna enih zanimivih zgodb…

Da se vrnem na „posvojitve“. Ker danes obstajajo tudi hormonska zdravila, ki lahko povzročijo, da ženska čeprav ni rodila lahko ima nekaj mleka. Se potem ženske potrudijo in poskusijo takega otroka petkrat podojiti in ga narediti mahram. Kaj si jaz o tem mislim bom raje zadržala zase…

Ampak je pa dejstvo, da otroci ki niso dojenčki ostajajo v sirotišnicah tudi zaradi tega mahram pravila. Naj še bolj natančno razložim recimo kar na moji družini, kjer veste, da sva midva z možem in trije otroci, dva fanta in eno dekle. Če v družino „posvojimo“ fanta. Bova jaz in moja hči ( ko bo malce večja in če se bo odločila da nosi hijab) morali biti tudi v lastnem domu oblečene in pokrite… In če vzamemo v naš dom deklico bi ta deklica, ko bi bila dovolj stara morala biti pokrita in oblečena tudi v našem domu. In predvidevam, da zaradi tega,veliko ljudi raje sponzorira in daruje sirotišnicam, kot pa da bi se zavezala in nekemu otroku dala tudi ljubeč dom.

V primerih deklic pa je še ena stvar, ki sem jo opazila med pogovorom z ljudmi. Predvsem v arabskem svetu veliko več kot tu v Egiptu ampak se dogaja tudi v Egiptu. Deklice iz sirotišnic, ko pridejo v en dom kasneje velikokrat  postanejo druga ali tretja… žena tistemu človeku, ki je bil njen skrbnik. Spet se raje zadržim kaj si mislim o tem ampak lahko ugibate, da nič lepega…

Skratka zaradi vseh teh pravil so tudi Egipčanske sirotišnice polne.

Sama na to gledam z mešanimi občutki, ker v Islam verjamem in ga poskušam živeti… se pri posvojitvah moja pamet ustavi. Enostavno se mi zdi, da bi se to dalo nekako bolje rešiti…naj mi Bog oprosti ne dvomim o njegovih pravilih…

Najboljša rešitev bi sicer bila, ker največkrat vsi ti otroci nekje imajo nekoga, a ta nekdo ne more prevzeti skrbi (največkrat so problem finance) za tega otroka, da bi država to poskušala nekako s sponzorstvom urediti… Ne vem ali je to možno ali ne ampak meni se zdi, da bi to bilo dokaj enostavno… morda se motim…in otrok bi tako bil med sorodniki.

Sama pa verjetno nikdar ne bi mogla posvojiti otroka. Ne zato ker nisem Egipčanka, ker to na papirju lahko postanem…a nimam interesa in pa predvsem ponosna sem, da sem Slovenka. Toda večji razlog kot narodna zavest… je da mi niti najmanj ni jasno kako lahko ljudje izberejo? Kako lahko med vsemi tistimi malimi glavicami s čokoladnimi očki in skuštranimi glavicami izbereš samo en par rokic in ga odpelješ v boljši jutri? Kako lahko izbereš? Kaj pa vsi ostali otroci?

Zato se mi zdi veliko bolje, da to misel o tem, da bi bila „skrbnik“ zakopljem in se posvetim na misel kaj lahko jaz kot posameznik naredim za vse njih? Je to obisk z darili na vsake toliko? Morda pa lahko naredim še kaj več? Za enkrat so to še vse ideje v povojih in dokler ne zagledajo te ideje luči se o tem ne spodobi govoriti…

  • Share/Bookmark
blank