Arhiv za dan 16/08/2012

Otroci iz sosednje ulice

Egipt miks, Islam, Moj svet & osebno 16/08/2012

Dve ulici stran je stavba na zunaj podobna vsem okoliškim stavbam tu kjer živim in če nisi namenjen točno tja in se mimo pelješ mimogrede po opravkih lahko hitro spregledaš majhno tablo z arabskim napisom. No če ne bereš arabsko pa tako ali tako nimaš najmanjših možnosti, da veš kdo tam stanuje oziroma kaj ta stavba je…

Na tabli piše (gamija refaqa elnebi) najboljši prevod v Slovenščino, ki ga jaz zmorem je Združenje prijateljev Poslanca Mohameda, naj bo mir nad njim.

Z drugimi besedami ali z eno besedo pa se taki stavbi reče sirotišnica.

Lastnik stavbe najverjetneje, če sem prav razumela ni država. Lastnik stavbe je navaden človek tako kot jaz ali ti, ki je stavbo dal v uporabo dobrim ljudem, ki so pripravljeni skrbeti za otroke, ki nimajo nikogar in jih še ni pogoltnila ulica..

V tej stavbi trenutno živi 37 otrok starosti od pet do sedem let. Dvanajst je deklic ostalo so dečki. V teh dneh so hvala Bogu preskrbljeni malce bolje kot ponavadi saj veliko muslimanov pred koncem Ramadana tako kot je treba izplača Zakah posta.

Muslimani poznamo več vrst oblik dajanja miloščine in ne bi sedaj na dolgo tukaj pisala o tem, ker zato bi bil potreben samostojen blog in morda ga res tudi napišem…. Na kratko pa bi bilo takole. Poznamo dajanje miloščine tako vsakodnevno ali naključno in povsem po zmožnostih, ki se imenuje Sadaqah. Sadaqah je tisto, ko nekomu ki ti ponuja robčke ali s krpo briše avto ali pa kar tako stegne roko proti tebi stisneš v roko par funtov…

Poznamo pa tudi Zakah je obvezen za vsakega muslimana in spada med 5 osnovnih stebrov Islama. Zakah pomeni v dobesednem prevodu „očistit“. Zakah se mora plačati vsako leto in sicer plačati ga mora vsak musliman, ki je lastnik nečesa ali ima denar na banki, in je to nekaj kar ima ali denar več vredno od 85g zlata. Plačati pa mora 2,5% od vrednosti svojega imetja.

Obstajajo organizacije, ki urejajo da ta denar pride v prave roke…ki se jim reče Amili. Če pa živiš v Egiptu potem je vse skupaj veliko lažje saj Egipt premore toliko res hudo revnih ljudi, ki se borijo za preživetje, da res ni težko najti družino ali posameznika ali več njih med katere razdeliš ta denar, se pravi svoj Zakah.

Obstaja pa veliko situacij v katerih moraš plačati Zakah in veliko vrst Zakhaa ampak ne bi sedaj kot sem rekla o vsakem posebej ampak samo tako okvirno naj jih nekaj naštejem. Se pravi najbolj pomembni Zakah Fitr (zgoraj omenjeni), Zakah Al Mal ( od premoženja), Zakah od posla (če si lastnik podjetja je treba od dobička dati za revne)…Zakah gre tudi od osebnih dohodkov pa od prihrankov…skratka, če nekaj imaš potem moraš nekaj malega (2,5%) dati tudi tistim, ki nimajo nič.

V Egiptu pa sem se naučila, da obstaja tudi Zakah od posta. In sicer ob koncu Ramadana darujemo vsak po svojih zmožnostih in tako sem letos prvič v to vpeljala tudi ta majhna otroka.

Darovala sta igrače. Na začetku jima je šlo težko in se kar od ničesar nista mogla ločiti nato pa sta kar začela polniti vreče in na koncu je bilo vsega skupaj za 5 velikih vreč. Sedaj imamo doma zelo prazno, kar se igrač tiče a vem, da se bo še prehitro nabralo vsega predvsem pa tistega kitajskega klumpa, ki nam ga vsak petek nanosi tašča, ko pride na obisk.Se pravi nova mala porcija pride že jutri…

podarjene igrace

Odšli sva kupit še nekaj hrane in vse skupaj sva potem odpeljali v to sirotišnico.

hrana za otroke

Tam naju je sprejela gospa, ki jo prej še nikdar nisem videla bila je v belem, kot si nekako predstavljamo angele… Samia je bila sicer žalostna, ker gospa v belem ni dovolila, da bi vreče z igračam takoj odnesle otrokom in je gospa na njeno prošnjo odgovorila, da sedaj, ko večina otrok spi ni primeren čas in da jim bodo igrače dali kasneje. Ura je bila tri popoldan in res jih je večina spala. Predvidevam, da so sedaj v Ramadanu dolgo v noč pokonci in potem čez dan notri prinašajo pomanjkanje spanca.

No gospa v belem pa je nekako le dovolila, da je Samia  lahko odšla zgoraj v nadstropje pozdraviti vsaj tistih nekaj fantov, ki so bili pokonci. Bili so v mali sobici in tudi v tej sobi sta dva kar tako spala eden na eni zofi in drugi na drugi zofi med tem ko so se drugi igrali a tleh z eno samo igračo… Plastična hiška.

Kot ponavadi sem komaj zadržala solze ob pogledu na vse te drobne nogice in rokice pa očke polne radovednosti in spet se mi ni zdelo prav, da gospa v belem ni dovolila, da jim vsaj nekaj malega od prinešenega izročiva sami. :(

Fantje so bil navdušeni že samo nad tem, da sva jih obiskali in se z njimi pogovarjali… Vsi so bili nasmejani in dobrovoljni. Obljubili sva jim, da jih kmalu spet obiščeva.

nekaj otrok in Samia

Samia je zelo pod vtisom. Celo popoldne me je hodila poljubljat in božat in me klicala mamica, ponavadi sem mami. Pred spanjem mi je celo rekla: „ Mami jaz sem tako srečna, da te imam, pa očija, pa bratca pa … „in je naštevala in naštevala… Dokler jo nisem prekinila in ji povedala, da sem tudi jaz srečna, ker imam njo pa, njena bratca, pa svojo mami pa … in da lahko rečeva samo, hvala Bogu za vse!

Lep dan je bil.

  • Share/Bookmark
blank