Arhiv za mesec Junij, 2012

Da mi je imeti avto na sončno energijo

Egipt miks 08/06/2012

Nič ne pišem pa ne zato ker ne bi imela kaj za napisat ampak zato, ker je tako malo lepega za povedat…

Ne bi rada, da bi bil ta blog skladišče zgodb z kriminalno vsebino ali pa eno samo jamranje, pa tudi Egiptu ne želim vzeti še tisto nekaj svetlobe, ki mu jo daje zahajajoče sonce…ampak, ker mi prijatelji pravijo, da je vse eno kaj pišem in da naj le pišem…evo pišem :)

Meni sicer v normalnih pogojih pisanje koristi saj se skozi to, ko prelevim svoje misli na „papir“ polnim z energijo, tako kot enim koristi tek ali boksanje boksarske vreče meni koristi pisanje, ampak včasih pridejo obdobja, ko nimam res nobene volje.

Kaj naj sploh napišem od vsega kar se je nabralo…kje naj začnem?

Ene stvari so mi postale že tako same po sebi umevne, kot to, da zjutraj na vzhodu zasije sonce in zvečer na zahodu zaide…

Se sploh ne razburjam več… tako pač je.

Včeraj…

Usedem se v avtomobil, pogledam koliko imam še bencina in vidim da malce manj kot pol tanka, kar pomeni, da se moram podati v lov, predno bo prepozno.

Pred prvo bencinsko črpalko nič obetavna slika, tovorna vozila in vse ostalo kar gre na dizel stoji v kilometrskih kolonah…

„Ok, sej mogoče pa 92 imajo…ali pa vsaj 95“: si rečem in zavijem na bencinsko prizor, ki ga ugledam ne obeta nič dobrega. Delavci sedijo in gledajo v zrak.

Z roko naredim gesto, ki pomeni a imate 92?

Delavci me pogledajo in dva mi pokažeta z gesto da nimajo NIČESAR.

Nazaj ponovim gesto z rokami “a res nič”  in celo spregovorim :“ Mafiš? (nič)“

En delavec še enkrat z obžalovanjem na obrazu ponovi gesto, da res nimajo čisto ničesar.

Niti ne izgubljam več časa za vprašanja, kot so kdaj pa bo… Vem, da enkrat bo in če bom imela srečo bom ravno v tistih nekaj urah jaz pripeljala mimo…

Grem naprej čez par kilometrov nova bencinska črpalka in spet kilometrska vrsta za dizel, ampak vse eno kot že na eni prej pomislim, saj mogoče pa 92 imajo ali pa vsaj 95… Na zadnje sem ravno tu dobila 95 ko, ki je sicer draga ko žefran, ampak kaj češ, če ni 92-ke, ki najbolj paše v moj avto in če ni  90-ke, ki je še cenejša varianta, ampak je res meni se zdi, da že vsaj pol leta nikjer nimajo, potem je tudi ta najdražji bencin dober…

Sicer jaz bi plačala tudi “normalno” ceno bencina samo, da bi ga lahko kje kupila! Itak sploh ne razumem zakaj, če je taka kriza z  denarjem in bencinom, ga še vedno subvencionirajo!?

Naj raje dajo za ta denar ljudem hrano in pitno vodo!!!

Bencin pa, če bomo imeli denar ga bomo kupili, če pa ne pač ne!

Cene bencina…če koga zanima. 92-ka je približno 20 centov.. 95-ka (kar je najdražji bencin, ki ga imamo tu) je pa  tam nekje približno 40centov. V Sloveniji je verjetno liter bencina tam nekje 2 Eura, predvidevam?

Drugače pa v Saudski Arabiji dobite za 1 Euro 10 litrov. Ampak po moji logiki ni nobene primerjave med Saudsko A. In Egiptom… Ne razumem res ne kako to da Egipt, ki nima denarja lahko da bencin po taki ceni kot ga… No sej zato ga pač ne da … in bencina NI…

Evo spet jaz skačem iz zgodbe, pa da se vrnem nazaj.. Ok, zavijem na bencinsko in spet enaka zgodba kot na prejšnji.

Nimajo ničesar…

Ko se odpravim naprej vidim, da v tem iskanju nisem sama za mano je že na obe črpalki zapeljal in odpeljal bel avtomobil… Dovolim mu, da me prehiti  in se odpravim še nekaj kilometrov naprej na naslednjo bencinsko črpalko.

Spet, kar nekaj kilometerska vrsta tovornih vozil in vseh ostalih, ki delujejo na dizel in spet jih vse prehitim in zavijem na tisti del benscinske, ki je za ostala vozila in pred seboj vidim tisti beli avto od prej, ki mu že točijo bencin.

Preplavi me veselje. Primerljivo s tistim, ko na tleh najdeš 50 eurov pa ni nobenega človeka nikjer, ki bi mu ta denar lahko pripadal… ali pa kot da si na lotu zadel petico recimo…Skratka ne glih sedmico ampak za petico bi pa že bil glih ene tok vsak vesel, kot sem jaz ko najdem bencinsko črpalko kjer imajo bencin…

In potem… beli avtomobil še kar tanka…

Nobene vrste? Takoj za njim sem na vrsti jaz…

Delavcu, ki toči bencin pokažem iztegnjen kazalec in sredinec, kar pomeni 92… in mi prikima, kar pomeni, da sem se prav postavila.

Vprašam, če lahko napolni tank?  In zopet prikima…

Sploh ne morem verjet, da imam tako srečo! Že na tretji bencinski sem dobila bencin in to celo ne ta najdražjega in celo brez omejitev koliko litrov lahko natočijo … Hvala ti Bog za vse kar mi daješ!

Skratka to je sedaj kar se bencina tiče naš vsak dan. Vse skupaj se je začelo že marca tako, da smo se že navadili. Na začetku je bilo sicer precej hudo pred bencinskimi so se ljudje pretepali in tudi smrtne žrtve so bile v teh pretepih sedaj ne vem kako je, ker nikdar ne čakam do zadnjega momenta, da bi bil tank že skoraj prazen in bi morala nekje čakati, da bodo dobili bencin… sedaj tudi, če samo vidim gnečo osebnih avtomobilov pred bencinsko, kar obrnem in grem drugam ali pa če sem na poti kam in bi morala tam mimo… naredim pač kak kilometer več zaradi tega, da se izognem tem pretepom in prepirom pred bencinskim črpalkam…

Enkrat nama je z možem sicer šlo kar precej na tesno saj sva bencin dobila komaj na 17 bencinski črpalki tam nekje v enih rovtah in je bil njegov avto že v rezervi. Če ne bi dobila tam bencina potem ne vem kaj bi? Morala bi verjetno kar tam prespati in čakati na bencin… kajti avtomobila pa tudi, če je brez bencina sedaj ni varno puščati kar tako nekje na nezavarovanih parkiriščih.

Jah taki časi so…ni kaj.

Ampak verjetno bi lahko bilo še slabše…

Mislim saj ne vem a je smešno ali žalostno ampak tako daleč smo prišli, da raje kupujem hrano v bližnji trgovini, ki je dražja kot v tisti, ki je malce cenejša ampak je pač oddaljena približno deset kilometrov. V Carffur, ki mi je najljubši in ima tudi ugodne cene, ter dobro ponudbo sploh ne hodim več… Ker je do tja vsaj 25 km.

Se pravi ta bencinska kriza je draga kakor koli obrneš…

Prijateljica, ki živi na Mohandesinu se v teh dneh seli in ker v novem stanovanju nima prostora za korita z rožam bi jih rade volje dala meni… Da je to bilo pred revolucijo… isti hip ko mi jih je ponudila bi se usedla v avto in šla po njih. Ker imam rože rada ampak mi nikakor ne uspe nasaditi ta pravih da bi rasle in njene rastejo in cvetijo… Porka flek če cvetijo tam v tistem smogu v Kairu ni vrag, da ne bi tako ostalo tudi, ko bi jih prinesla sem k nam v puščavo… Sej hvala Bogu rože ne rabijo bencina za rast … vodo pa za enkrat še imamo (spet hvala Bogu).

Sedaj pa ji moram reči:“ Draga M. ne morem priti po rože, ker nimam bencina!“

ali pa

Spoznala sem  (preko interneta) še eno Slovenko, ki živi v Kairu in ima otroke enake starosti, kot sta moja ta mala dva in se ne moreva obiskati in družiti, ker ni bencina…

Skratka vse se vrti okoli tega bencina. Ko ga imam se ga bojim rabiti, ker se od danes do jutri lahko zgodi tako, kot že nekajkrat, ko bencina ni bilo po nekaj dni… in jaz vedno razmišljam, kaj pa če bo treba koga nujno k zdravniku peljat ali v bolnico… Pri nas namreč prej dočakaš lepo starost kot pa reševalno vozilo… pa še precej stane to reševalno vozilo… Zato si pač vedno mislim, da bolje da varčujem z gorivom.

A potem, ko moram pač otroke vozit na trening in še sem in tja po nujnih opravkih in pridem do pol tanka se vedno podam v akcijo, da spet napolnim tank… En dan ni bencina nikjer, pa potem drug dan ni nikjer ampak tretji dan pa že dobim…včasih sicer samo 20l ampak dobim… in tako se vrtim v krogu..

Kaj bi dala za avto na sončno energijo…nikoli ne bi bil prazen.  :)

Ampak no sej… verjetno bi lahko bilo še slabše tako, da če bo vsaj tako ostalo bo kar v redu…

Star video ampak še zmeraj je to čisto vsak danja slika, ko se peljem mimo bencinske, ki je najbližje mojemu domu…

http://www.vimeo.com/https://vimeo.com/43630784

Ne dela video? Evo tukaj je.

Če bo pa slučajno še slabše potem bomo na vrtu spet zasadili travo, kupili osla in bom čez kako leto bloge pisala takole.

samo v Egiptu...itak :)

  • Share/Bookmark
blank