Arhiv za dan 05/12/2011

Včasih znam biti “pain in the ass”

Egipt miks, Moj svet & osebno, ljudje 05/12/2011

sosedino pecivo

Ulica v kateri živim je polna novogradenj in večina jih je nenaseljenih, posledično imam zelo malo sosedov in še tisti, ki so se z njimi samo bežno pozdravim. Pravzaprav odzdravim, ker videvam na ulici itak sam moške… Po skoraj dveh letih odkar smo tu na tej lokaciji mi je šele sedaj padlo na pamet, da v bistvu (razen ene) sploh ne vem kako iz gledajo moje ženske sosede?! Ne vem a te ženske sploh gredo kdaj kam?! Morda pa hodijo celo mimo mene pa sem enostavno premalo radovedna in jih niti ne opazim?

No v naši stavbi smo itak samo tri družine in nobene od sosed nisem še videla… V stavbi poleg pa sta tudi samo dve družini in do en teden nazaj sploh nisem nikogar od njih nikdar videla.Pravzaprav redno videvam samo moške delavce, kateri živijo skupaj in jih je tako na oko sedem največ deset in imajo v najemu pritličje v stavbi na naši desni in pa redno videvam tudi soseda tam čez cesto… Ja tistega, ki si je vrt postavil kar na ulico in prav zaradi tega ga videvam, ker kar naprej nekaj ureja drevesa in zaliva… včasih pripelje tudi kako kozo, da mu malo popase tisto travo pa tudi race sem že videla… In ja, če se kdo sprašuje živim v mestu in ne na vasi… pa me vse eno prebujajo petelini in redno slišim kokodajsanje ali kako bi človek rekel tistemu zvoku, ki ga kokoši stisnejo iz sebe kot krik navdušenja nad pravkar zvaljenim jajcem. Samo ne me vprašat kje te kure so, ker nimam pojma? Toda jih pa slišim (in ne, glasovi…niso samo v moji glavi). ;)

Skratka v petek je bilo en teden od takrat, ko je moj mož po molitvi najprej imel debato z enim od prej nikdar videnih sosedov iz sosednje stavbe, kar na ulici, na kar mu je predvidevam postalo pretežko stati in ga je povabil k nam, ter sta debato nadaljevala sede pri nas na balkonu. Ponavadi mi tujih moških ravno ne vodi domov, ker ve da sem doma rada sproščena…

Kosilo smo itak že pojedli, a spečen je bil tudi jabolčni in sirov zavitek, štrudelj po domače in seveda sem mu ga postregla. Čeprav sem pričakovala, da mu ne bo všeč pa je vse eno pojedel in celo pohvalil…

Skratka ta sosed je od mene dobil tri besede, en čaj in kos štrudla in to je to. Vse skupaj pred več kot enim tednom.

Moj mož sicer moške sosede, kar dobro pozna saj so se silom prilike morali družiti v tistih nočeh v času revolucije, ko so stražili ulico, pred tatinskimi bandami in ostalimi nepridipravi. In seveda če z nekom sediš na cesti celo noč se tudi spoznaš in z nekaterimi spoprijateljiš.

No, pa včeraj ob pol enih zjutraj nekdo po mobitelu kliče mojega moža, ki nato vstane izpred tv’ja in se odpravi ven. Sama sem se že počasi odpravljala spat ter bila že v pižami (imela sem namen samo še film do konca pogledat) in ga zato nisem niti spraševala kdo je, ali kam gre.

Pa se čez par minut vrne z nekim pecivom, ki je bilo ravnokar pečeno, saj je bilo še vroče.

Pecivo sem si ogledala sicer šele danes, ker mi včeraj pač moj ego ni dal. In izgleda kot marmorni kolač. Probala pa ga priznam nisem, sta ga pa jedla otroka.

Pa da se vrnem na včeraj.

Vprašam kaj je to in pravi, da mu je sosed prinesel… tisti, ki je zadnjič bil pri nas.

Zanima me (zaradi besede “mu” -njemu) ali je ta sosed gej, da mu sredi noči nosi pravkar pečeno pecivo? (seveda se hecam a se močno potrudim da zveni resno in malce zlobno)

Mož odgovori, da ne in da pravzaprav to pecivo pošilja žena se pravi soseda meni v pozdrav in darilo.

Potem pa čisto tako navidezno nehote začnem analizirat tako Egipčansko obnašanje in se pred možem čudit in zgražat in delat da popolnoma nič ne razumem…Kajti v resnici mi je popolnoma jasno, da je njim to, da greš k nekomu na vrata ob enih ponoči bolj normalno kot ob desetih dopoldan ali Bog ne daj osmih zjutraj..in da sosedom prineseš kako hrano sredi noči, pa tudi če je kuhan krompir in riba je čisto običajo.

Ampak, ker sva z možem trenutno malce na bojni nogi je bila to res enkratna priložnost kako malo zmoralizirat, kako nesprejemljivo in” ne normalno” se mi zdi vse skupaj.Hehehe… taka pač sem, saj če priznam se mi pol oprosti?

Tako sem potem do konca filma na vsake par minut molka enostavno z užitkom postavljala vprašanja kot:

„Pa ob skoraj enih zjutraj, a sta te dva  normalna?“

in tišina

„Pa kaj za vraga bi bilo narobe s tem, če se mi pred vrata postavita s pecivom ob belem dnevu?“

in tišina

“A veš tako ob treh ali pa petih popoldan…eno NORMALNO uro.”

in tišina

„Kaj pa če sta vampirja, pa podnevi spita…?“

in tišina

„Ampak ob skoraj enih zjutraj?“ (in veliko začudenje v mojem glasu)

pa spet tišina

„Pa ti ženo poznaš?“

„Ne. Enkrat sem jo videl, ko sta skupaj z njim(sosedom) šla peš proti glavni ulici.“(pravi moj mož)

„No jaz pa ne poznam ne njega ne nje in res ne razumem s čim sem si zaslužila pecivo ob enih zjutraj?“ (spet nenavadno začudenje)

in spet tišina

No saj veš, bi razumela, da pozvoni sredi noči, če je kaka urgenca pa je treba koga v bolnico peljat ali kaj takega… ampak da mi njegova žena, ki jo sploh nisem še videla pošlje ob enih zjutraj pravkar pečeno pecivo… no tega pa ne razumem?“ (skratka najedam…že počasi)

„Pa imata kaj otrok? Da ne bodo sedaj lačni, ko so nama kar cel nedotaknjen pladenj tega peciva prinesli?“ (cinično)

„Ne nimata, še.“ :pravi mož, že s precej nervoznim glasom a s pogledom na tv ekranu in nadaljuje:” Sicer pa ju lahko kdaj povabim k nam, da…” in jaz ga prekinem: „O joj, samo to ne, norcev imam dovolj že vsak dan na ulici, ne rabim jih še doma gledat.“

Njegov pogled mi pove, da je bila tale pa že zadetek v polno.Sedaj je jezen tudi on… and my mission was completed.

Filma je bilo konec in to je bila pika na i… a joj, sem si dala duška in pritiskala na njegovo Egipčansko dušo vsa nakopičena jeza nanj se je sprostila in to brez ene same žal besede njemu ali o njemu (to pa je umetnost morate priznati).

Danes imam kar slabo vest zaradi soseda, ki pač ni hotel nič slabega in absolutno ju nameravam povabiti k nam na obisk in se jima zahvaliti.Morda jima takrat tudi po ovinkih razložim, da mi ponavadi ponoči spimo… A nisem si mogla pomagat sosed mi je z svojim dejanjem dal priliko, da se vsaj momentalno malce spucam…

Ne vem zakaj, ampak jaz, ko sem jezna postanem zelo zajedljiva in včasih prav zlobna, naj mi Bog oprosti. In tole zgodbo sem enostavno morala napisati, saj vedno pišem samo pozitivne stvari pa da se ve, da imam tudi jaz tako, kot vsak temne dneve.

Na moža sem pa še zmeraj jezna… :(

  • Share/Bookmark
blank