Arhiv za mesec September, 2011

Nekaj sekund…

Egipt miks 25/09/2011

… je lahko dovolj, da nam potem vzamejo ure in ure naših misli. Moje spodaj opisane sekunde sicer niso take za ure in ure so pa dovolj, da sem se jih spomnila sedajle.

Včasih ko pozno zvečer obsedim in je okrog mene samo tišina se mi poraja občutek kot da ne živim. Mislim ne da sem mrtva ampak kot, da sem aparat, robot, ki cel dan dela nekaj po programu…nekaj za druge, nekaj kar se pač mora…

Šele Jakec ki se smuka ob moje noge in vzbudi moje čute, njegov dotik je nežen, me prikliče v realnost.Prikliče me v ta moment tu, sedaj… ko globoko vdihnem in izdihnem in se mi končno nikamor ne mudi in lahko končno delam točno tisto kar mi sede… Nekaj samo zase! Trenutno jem napolitanke pijem sodo in svoje misli pretvarjam na tipkovnici v besede… Problem je edino v tem da je ura že ena čez polnoč in da se jutri zjutraj ob 7.30 začne nov dan…

In če to, da „nimam nič časa zase“ rečem jaz, ki mi ni treba hodit v službo?! Po tem je dan res prekratek za vsakega izmed nas.

Jaz v Egiptu največ časa izgubim v prometu in na splošno v avtu, tudi če odmislim gnečo na cestah. Tu 100km ni razdalja , ki bi bila vredna kake posebne omembe… Mož dela službeno tudi po 500km na dan in tudi to ni nič takega..

Sedajle sem razmišljala, nekateri ljudje računajo in delajo statistiko koliko življenja prespijo, koliko so v službi, koliko… No Egipčani bi nujno imeli rubriko pri vrhu lestvice, ki bi predstavljala podatek koliko ur v življenju so porabili za transport.

Skratka čisto preveč časa sem na poti iz ene destinacije do druge. Rešitev? Je ni! Dobrodošli v Egiptu :(

In ker sem pač veliko v avtu vidim tudi precej nesreč…Kaj večjega osebno še nisem doživela, razen kak nalet od od zadaj in pa enkrat je en motorist, ki mu je spodrsnilo na pesku padel z motorja…motor pa je tako drsel in priletel v moja (voznikova) in zadnja vrata…Takrat je bil avto, kar dobro sesut :(

Skratka pred nekaj dnevi sva bila z sinom na poti v banko in doživela nekaj, kar mi sploh ne gre iz glave.

Bilo je na tejle (spodaj na objavi je video) cesti,sedaj je sicer malo prenovljena dobili smo talne oznake in pa izvoze so malce uredili in tako ni potrebe po policistih (prometnikih) na vsakem voglu… So samo izvozi in uvozi, ki niso vezani na U turn direktno… U turn je tisti del ceste, kjer je pač možno obrniti in potem peljati v nasprotno smer…

Tako so sedaj U obračališča dovolj daleč, da varno zamenjaš vse pasove do želenega izvoza in ni zastojev zaradi tega…

Dogodek, ki ga bi rada opisala pa je sicer stvar sekund a prav gotovo ga ne morem dati v en stavek….Skratka na enem od teh U obračališč me je pošteno izsili en model. Jaz zaviram in v tistem slišim kako zelo močno škripajo še od nekoga zavore, gledam v vzvratno ogledalo in pričakujem BUM… A zadaj za menoj ni nikogar?!

V tistem momentu tudi zaslišim močan bum in zmedeno gledam še v stranska ogledala in tako v momentu, ko gledam na desno vidim kako mimo mene po zraku leti , ja dobesedno LETI avtomobil. Obrnem se proti Patricku in ga zagrabim za roko, da pač preverim če sem v budnem stanju in mu rečem: „ Patrick a je to avto letel ?“ On pravi: „ Ja!!! No shit…“

V tistem seveda ta avto tudi pristane in ob tem je bil še en velik pok potem pa samo tišina.

Kaj se je zgodilo mi je povedal sin, ki je čisto slučajno gledal na nasprotno vozni pas ali me bo še kdo izsilil in ali mi bo uspelo nabremzat.

V tistem momentu… v tem istem momentu, ko sem jaz uspela ustavit vozilo pa se je na nasprotnem pasu čisto nič v povezavi s komerkoli od nas zgodilo sledeče. Osebni avto (ki je kasneje letel po zraku) je precej hitro, prav gotovo več kot 100km na uro (toliko pač vsi tam vozimo, le da ne po skrajno levi, ker ti tam pač lahko kdo obrne pred tebe ampak hitro vozimo bolj po desnih pasovih) peljal po skrajno levem pasu nakar se je pol tovornjak (maksus), ki je vozil po srednjem pasu v momentu spomnil, da bi pa on tu obrnil in zapeljal proti U turnu in presekal pot temu ta hitremu osebnemu avtomobilu. Osebni avto je od pol tovornjaka, odbilo v pločnik (ki so pri nas precej visoki tudi po 30cm) od tam pa je poletel po zraku. Voznik na mestu mrtev (prebrala naslednji dan v časopisu), voznik poltovornjaka pa si je precej poškodoval glavo, vsaj po tem kako močno je krvavel predvidevam, da ni bila samo praskica ( zanj je pisalo samo, da je prepeljan v bolnico)..

Ker se je v momentu ustavilo precej avtomobilov in so obkrožili močno, ma kaj močno, popolnoma sesut osebni avtomobil se pač nisem šla tja silit in nudit pomoč. Glede tega je itak tu v Egiptu ena čudna fora…ker sem pač ženska in saj veste kako je tu z odnosi moški ženska, skratka ni najbolj za želeno, da ženska nudi pomoč moškemu in obratno…Če res ni druge variante je o.k. , toda to da ne bi bilo druge variante je bolj redko.

Skratka bil je nenavaden dogodek … čeprav par sekunda a se mi vrača in vrača v misli. Ne morem pozabiti tistega občutka, ko nekaj pričakuješ (da se mi bo kdo v rit zaletel) in zvok ustreza pričakovanju (močno zaviranje in bum) a po drugi strani slika in fizično stanje ostane nespremenjeno ( sediš v avtu in nič se ne zgodi). Kakšna res redka verjetnost, da se v istih sekundah odvijeta dva podobna dogodka na istem mestu, se pravi par 10 metrov stran.

Jaz lahko rečem samo alhamdolillah ( hvala Bogu ) naš dogodek (to da me je pač en kreten izsilil) bi bil v normalnih okoliščinah v parih minutah pozabljen…tako pa takole zvečer ko se umirim, kar ne morem nehat misliti na vse skupaj…

Res še ena nenavadna izkušnja…

Zgoraj sem govorila o parih sekundah…ki včasih prinesejo ure in ure razmišljanja. Moje opisane sekunde sicer ne bodo za ure in ure, a če si predstavljam, da bi tako nesrečo zakrivila jaz bi bile to sekunde, ki bi me preganjale celo življenje…

  • Share/Bookmark
blank