Arhiv za dan 06/09/2011

Čudeži se dogajajo

Egipt miks, Moj svet & osebno 06/09/2011

Zadnja dva meseca nisem počela skoraj čisto nič drugega, kot zdravstveno oskrbovala mačka in čistila…Ko smo šli mi na dopust začetek julija smo ga prepustili v oskrbo mačjega hotela…ki zgleda tako na oko res tipi topi. Toda oko verjetno tudi kdaj prevara, saj že star pregovor pravi, da ni vse zlato kar se sveti.

Od tam smo ga po desetih dneh dobili smrdečega, shujšanega in pa z neko(meni takrat še neznano) infekcijo na koži. Pa seveda ušesne pršice je spet pobral…

Ker sem bila takrat res huda na veterinarko, ki je lastnica tega mačjega hotela in v katero sem pred tem imela zaupanje sem ga na pregled odpeljala k drugemu veterinarju, ki se je sicer že pred časom izkazal, da je sicer dober človek in rad pomaga a nekako ne zna predpisati pravih zdravil, poleg tega ima precej zanemarjene delovne prostore… Saj veste pred časom sem napisala, da tja še ščurka človek ne bi peljal na pregled… A kaj sem hotela v sili hudič še muhe žre pravijo.

In tako mi je povedal, da gre za glivice in mi dal eno kremo, ki je iz gledala kot vazelin in mi dal navodila, da naj ga s tistim vsak večer namažem pa bo kmalu v redu. No ja… po enem tednu se je stanje še malce poslabšalo in kaj sem hotela, mogla sem iti nazaj k zgoraj omenjeni veterinarki, saj kar se tiče njenega znanja okoli tega, da nam je vedno predpisala prava zdravila ni bilo nikoli dvoma in ker mucku pač želim samo dobro sem tudi malce ponosa pojedla zanj…

In ona je takoj vedela za katero bolezen gre. Sicer ne vem ali zato, ker je to itak tam v njenem mačjem hotelu pobral, kjer ima v istem prostoru mucke ki so sicer zdravi ampak čakajo na lastnike, da se vrnejo z dopusta in pa bolne mucke, ki so na zdravljenju. Poleg tega zanje ne skrbi ona ampak en človek, ki resnično nima pojma o higieni in čem podobnem…To ocenjujem po tem, ker sem si ga po tem kasneje dobro ogledala in je res en pacek od moškega…(umazan, črno za nohti…) Morda pa je enostavno res tako „dobra“ veterinarka, da je takoj prepoznala za katero okužbo gre.

In sicer naš Jaka je imel neke glivice imenovane (žal ne vem kako se reče po Slovensko) Ringworms. In to se je potem širilo in širilo cetimeter po centimeter, pa smo ga kopali mazali in mu dajali zdravila… Kot sem zgoraj napisala že dva meseca ne delam nič drugega, kot samo na vsake 8 ur zdravstvena oskrba mačka… Ker pa je zadeva zelo kužna in obstaja možnost prenosa tudi na ljudi sem seveda preostal čas samo za njim hodila z primernimi čistili, ki pobijajo glivice.

Včeraj pa sem se zlomila. Enostavno sem imela občutek, da ne morem več, ker bolezen kljub temu, da sem res delala vse po navodilih veterinarke ni in ni hotela izginiti. Najprej je bilo samo pri ušesu in potem kljub mazanju se je zadeva kar širila na celo glavo in tako naprej do konca vratu pa na tačke…

In tako sem se včeraj, ko sem ga spet umila in namazala zlomila. Res čisto zlomila. Ko človek nekaj počne in se mu zdi da je vse zaman… in sem se že skoraj odločila, da ali ga dam uspavat ( kar je sicer malo verjetno, da bi lahko naredila) ali pa ga odnesem nazaj v trgovino kjer smo ga kupili in jim ga podarim, pa naj delajo z njim kar hočejo. Jokala sem in ga stiskala k sebi a tista mama v meni, ki le na prvo mesto daja svoje otroke pred mačkom in seveda njihovo zdravje mi je prigovarjala, da mucek ne more več tak bolan sobivati z nami.

Da o denarju, ki je šel za zdravljenje raje sploh ne razmišljam…

Potem sem ob 4h zjutraj klicala, prijateljico, ki živi v Sharmu in se ji zjokala in ji povedala kako je pri nas in kake črne misli mi gredo po glavi. Da se zaradi teh črnih misli počitim, da sem “prasica” (slab človek), da enostavno ne morem več in ne vem kaj je prav , da naredim?! Po pogovoru sem se potem, kar precej pomirila, a nikakor še nisem vedela kaj bom naredila.

Potem pa sem šla lepo molit in prosila Boga naj mi, da znak kaj je prav. Katera pot je prava? Biti potrpežljiv in upati, da bo enkrat le zdrav in da se ja ne bo noben okužil. Ali ga oddati? Ali ga dati veterinarki v njeno oskrbo? Kar skoraj da ni opcija, saj on vedno, ko je tam zboli.. torej ni logike, da bi lahko ozdravel.

Muc Jaka je po njenih besedah tako močno navezan na nas, da mu če je žalosten, ko je stran od nas, pade odpornost in potem baje pobere vse živo zaradi te slabe imunosti. Ne vem ali je to res ali ne, ker je precej bolehen tako ali drugače.

Vem pa prav gotovo, da me ta muc kljub temu, da je celo gluh zelo dobro razume, saj se midva vse zmeniva :)

Nobenega problema ni za kopanje, ker enostavno čuti, da mu pomagam. Pa drugače, kot vsi mački sovraži vodo.

No in tako sem zmolila, ter prosila Boga za pomoč. Bog mi je že velikokrat poslal prave namige v življenju… v upanju, da bo tudi tokrat tako sem dopoldan poklicala veterinarko kdaj dela, da midva prideva spet na kontrolo in na pogovor kako naprej…in ji namignila, da sem res že obupana.

Mačka pa nisem videla, ker je spal zgoraj na svojem prostoru. Mazat in kopat ga več nisem imela namena, ker mi je res, kot sem rekla bilo že vsega dovolj…in tako sem se samo spet lotila čiščenja in razkuževanja celega stanovanja…

In tako pride naš Jaka popoldan dol jest in zgleda tako na daleč ko ga opazujem nekam drugačen?! Nos ni več črn pa tudi dlaka ni vsa zlimana… pa grem bliže in ga dvignem in sploh ne morem verjet svojim očem?!!

Maček je v miljonkrat boljšem stanju!!!  (hvala Bogu)

Sedaj naj mi pa samo še kdo reče, da ni Boga?!

In ja čudeži se dogajajo… še vedno.

Zvečer sem ga odpeljala k veterinarki, ki prav tako ni mogla verjet svojim očem in me je vprašljivo gledala, kako sem mačka spravila v tako dobro stanje. In sem ji povedala po resnici, da nimam pojma ampak, da je bil včeraj še čist ubogi in sem razmišljala o najhujših stvareh…in danes je enostavno tak.

Še več po pregledu je odredila, da Jaka ne rabi več, krem in kopanja, ker sploh nima več glivic! Predpisala mu je samo vitamin B in A, da bi mu malo odpornost zrasla…

Tako sem bila vesela! In sem vesela :) Še koleno me je popolnoma prenehalo boleti :)

Potem sem spet danes zvečer spet vse razkužila in sedaj sem še vedno tako vesela, da z velikim veseljem spet pišem ta blog.

Ko bi le sedaj Jaka zdrav ostal, res ko bi le…inšallah.

  • Share/Bookmark
blank