Arhiv za mesec September, 2011

Novo šolsko leto je tu

Egipt miks 30/09/2011

 

Spet smo v šoli. Vsi trije otroci v eni stavbi.Kar je sicer fino fajn.

Toda kar ni fajn je, da Omar vsak dan joka ko ga oddam… in meni se kar srce trga vsak dan znova, a vem da moram obdržati nasmeh na obrazu.

Doma se vse lepo zmeniva in z veseljem gre od doma a ko prideva pred šolo, kjer ga prevzame ena od šolskih „služabnic“ se začne vsak dan ista pesem. Jok in upiranje.

Služabnica sem poimenovala tiste ženske, ki ne vem kako bi jim drugače rekla. Vsak razred ima eno, ki je tam zato, da otroke daje na stranišče jim briše noske, jih umiva in kar je še takega dela z otroki. Učiteljice so v Egiptu v šolah (vrtcih) samo za „čisto“ delo. Pa še to ima vsaka učiteljica tudi pomočnico učiteljico… Skratka, kar se tega tiče so kar gospe na kvadrat ;)

V razredu

Zjutraj pred začetkom šolskega dneva pa te služabnice vodijo otroke na šolsko dvorišče, kjer se potem ob prepevanju državne himne dvigne zastava, na kar kot mravljice v vrstah odidejo vsak v svoj razred.

Samia gre v šolo z velikim veseljem in to že od prvega dneva. Omarček pa… vsak dan joka. Sicer sem na žalost pričakovala, da bo težko, a vse eno sem upala, da morda pa le ne. Omar je od vseh otrok najbolj navezan name. Do pred kratkim je spal v mojem objemu, potem se je, ko je bila klima v okvari preselil k babici… Ima svojo sobico in svojo posteljo, ki sameva.

Tudi če ga zvečer prepričam, da bi spal sam in sem poleg njega toliko časa, da zaspi se zbudi precej kmalu po tem, ko grem iz sobe. Na začetku sem se nekaj trudila in ga vodila vse skozi nazaj v sobico in smo imeli celo noč sprehode, potem sem te nočne sprehode opustila, ker se mi to ali spi v svoji postelji ali ne pač ne zdi življensko pomembno za enega triletnika.

Prav gotovo ne bo do poroke spal pri enem od odraslih?! In zakaj bi morala biti zatežena in mu nabijat, da se nekaj mora, če mu niti razložiti ne znam zakaj bi se to moralo. In tako sem pri Omarju delala pri vseh stvareh. V nobeni stvari nisem pritiskala nanj. Pri vsaki zadevi sem mu dala čas, da sam dozori. Tako naprimer Omar nikdar ni imel kahljice in sva šla tam okoli drugega leta kar naravnost na stranišče in nič nisem kar potegnila plenice dol in mu nabijala, da sedaj pa konec… Naenkrat je prišel čas, ko je sam rekel, da ne rabi in da bo lulal na stranišče in tako je tudi res bilo.

Seveda se zavedam, da sem tako lahko delala zato, ker mi moj čas to omogoča. Ne mudi se mi namreč v službo. Moja služba so otroci in dom…Vem, da mnoge mame v Sloveniji nimajo tega časa in pač nehote morajo slediti nekim smernicam… V bistvu nimajo izbire…Zato sem hvaležna Bogu, da sem jaz pač sama svoj šef in to če nimam časa je to samo zato, ker sem si jaz preveč naložila in ne zaradi nekoga drugega, ki bi mi diktiral moj delovnik.

No glede časa se itak sedaj počasi vse postavlja na svoje mesto. Na plano sem potegnila svojo “nemško naturo” in se malce bolje zorganizirala vse skupaj tako, da s tem, kako vse kar se mora in kar se želi ne bi smelo biti več problem stlačiti v 24 ur ;)

Ampak, da se jaz vrnem k Omarju…sedaj ga prvič v življenju v nekaj silim in ni mi prijetno. Sploh, ker kljub temu, da naj bi šlo za dobro šolo vem kak sistem je v Egiptu in da ne poznajo neke hude potrpežljivosti z otroci. Vpitje in celo kaka vzgojna je v Egiptu del vsak dana. Čeprav so mi glede vzgojnih zagotovili, da se to pri njih ne dogaja… jim lahko samo verjamem na besedo. Sicer pa verjamem, da bi mi vsak izmed mojih  otrok  povedal če bi se ga kdo fizično lotil…

Kar pa je v Egiptu nemogoče spremeniti in mi gre prav na živce je PRE glasno govorjenje! Zakaj morajo te Egipčanke vse skozi tok vpit? A imajo vse po vrsti gensko okvarjen sluh ali kaj? Ne res mi ni jasno čemu to vreščanje in vpitje  v najboljšem primeru gre recimo temu glasno govorjenje?!

Sem dolgo mislila, da je to obnašanje pogojeno bolj s tem iz katerega družbenega sloja kdo prihaja, a v bistvu ni in imajo to kar v genih… Kaj naj rečem razen, da je zame to glasno govorjenje in vpitje za vsako malenkost, ne samo moteče, ampak me prav UBIJA!

No saj vse spet niso take… Ampak na žalost jih je vse preveč takih in samo upam, da se vsaj v šoli pred otroci zadržijo in postanejo igralke kot pred svojimi moškimi…

vesel a to je prvi dan, ko je bila še mamica poleg

Sicer pa mi gre na jetra tudi to, da vsako leto menjavajo ravnatelje, pomočnike ravnatelja in učitelje in moram zato vsako leto na novo spoznavati ljudi. Kader se kar naprej menja. Itak… plače so naravnost obupne, baje. Sem se sedaj par dni nazaj  pogovarjala z učiteljico, ki je učila Samio prvo leto in letos ne uči več, ne tu ne kje drugje. Ostala je doma, ker se ji je pač ponudila ta prilika. Njen mož je namreč dobil dobro plačano delo v Saudski Arabiji…Po njenih besedah je biti učitelj v Egiptu neke vrste prostovoljno suženjstvo. Po mojem mnenju je bila dobra učiteljica in mi je žal, da je odšla. A ko mi pove, da je po 6 letih delovnih izkušenj prejemala le 1200 LE plače ( cc 170 evrov) jo popolnoma razumem. Skratka ni čudno, da se kader tako menja, če jih niti plačajo ne kot se spodobi. No drugače sta pa njena in moja hči sošolki.

gneča na notranjem dvorišču šole

V Egiptu mi pritisk dviga tudi šlamparija oziroma saj ne vem kako bi se temu sploh reklo…?

Na primer moj ta veliki sin je na tej šoli že vsaj 5 let in jim niti enkrat še ni uspelo pravilno napisati njegovega imena. Vsake nekaj mesecev pride poročilo o uspehu in… ma niti enkrat, še ni bilo prav napisano njegovo ime. Vsakič grem s tem dokumentom nazaj v šolo in jim dam fotokopijo potnega lista, ki jo sicer itak že imajo, a vse eno in napišem pritožbo ter opozorim na nepravilen zapis imena. In vsakič se opravičijo in obljubijo, da se ne bo več ponovilo… in se naslednjič itak spet ponovi.

Če ni narobe ime je narobe priimek, ali pa kar oboje… :roll:

Aja, pa gre za Royal internationa language šolo… Bog pomagaj, kaj bi šele bilo če bi šlo za kako državno šolo, če že v jezikovni mednarodni ne znajo skupaj spacat dve besedi tako kot je to uradno treba?! Da o tem, če bi bilo ta malmu ime Gašper ali Matjaž ali kaj podobnega z šumniki sploh ne razmišljam. Še Patrick , ki je res eno tako mednarodno ime jim dela težave… :roll:

zgubljen ...tako VELIKA je ta šola

Pa sem mislila, da gre za slučaj, ker ima ta starejši uradno za Egipčansko uho pač tuje ime in priimek. Pa so mi letos dokazali, da ne gre za slučaj ampak, da dejansko gre za šlamparijo.

Letos imajo 7 razredov oddelkov KG2 v katerih je od 28 do 30 otrok. Ob tem ne moram kaj, da si ne misli da se nekomu res prav hudo nujno zdi napolnit žepe. Šola je namreč popolnoma v privatni lasti in ima niti ne (za povprečnega Egipčana) tako majhno šolnino, a vse eno proti kaki “eltni” šoli gre prav za drobiž… Skratka ena srednja varianta je tole…A vsako leto dodajajo razrede, da se več pokasira…

Letos je taka gneča, da je pa že kar tu mač!

Ampak kaj hočem. Šola je urejena čista in z dobrim učnim programom pa še blizu…tako, da se pač tudi ne more biti idealno. Sploh pa ko vem, da je drugje veliko, veliko slabše. Otrok vsako leto več, šole pa se kar ne gradijo…

No pa sem tako na spisku med vsemi temi imeni otrok tistih 7 razredov iskala Samio in je nisem našla. Se odpravim do ravnteljice za predšolske oddelke in povprašam kako to, da je ni na seznamu, pa pregleduje in pregleduje ter najde eno Samio Amgad Mohamed in pravi evo tu je :roll.

Seveda ji pojasnim, da to ni moja hči ker moja hči uradno v Egiptu velja za Samio Mohamed Ahmed in mi niti slučajno ni jasno kako bi se nekdo tako zmotil pri imenih… No pa se ni dala kaj veliko prepričevati … prečrtala je napačna imena in dodala pravilno in delo je bilo opravljeno… do 5 minut kasneje, ko se je pojavila punčka z imenoma Sama Amgad Mohamed… :roll:

Skratka sedaj sta obe Sama in Samia v istem razredu in upam, da sta tudi obe na seznamu. Mi je pa zanimivo, da je Samia edina s tem imenom izmed vseh cc 100 deklic njenega letnika. Jah ni kaj res gre za starinsko ime :)

A po njenem mnenju je to najlepše možno ime in jaz sem zadovoljna samo da ji je všeč. Meni je bilo namreč pomembno samo, da ima ime dober pomen in da si Slovenci ne polomijo jezika, če bi slučajno živela v Sloveniji.

Da ne bo krivice... še sestrica (pozerka) pred svojim razredom.

No in če mislite, da se je zgodba z Egipčansko šlamparijo v tej šoli ob tem dogodku zaključi, se motite.

Ko sem potem naslednji dan prvič pripeljala Omarja, sem ga sicer našla na seznamu in sicer letos imajo tri oddelke predšolskega nurserya programa (jagoda, banana in jabolko). Omar je bil na seznamu oddelka jagoda. Pa ga odpeljem v razred in ker sva bila midva točna ob uri, ki so nam jo dali sva bila tam med prvimi, a glej ga zlomka vse eno ne ta prva.

Ja to je tudi ena od Egipčanskih zanimivostih. Točnost… ni v njihovem slovarju.

No in tako sva vstopila v precej prazen razred, morda je bilo tam 5 otrok. Aja naj povem, da prvi dan nam je staršem bilo dovoljeno, da pridemo v učilnico potem sedaj pa nič več. Sedaj oddajamo in sprejemamo otroke pri vhodi na dvorišče…

No skratka učiteljica, ki je itak ne poznam, ker je popolnoma nova naju sicer  prijazno sprejme in vpraša po imenu. Pa ji povem, da je to Omar Mohamed Ahmed, ko me začudeno pogleda in mi pokaže na fantka en meter stran od naju in pravi, da ima tisti fantek popolnoma enako ime, a ona ima na seznamu samo enega…

In jaaaa, here we go again!!!

Spet problemi, ker je nekdo tako “vestno” pripravil sezname in evo mene spet pri ravnateljici za predšolski oddelek in spet je prav po Egipčansko rešila zadevo na roke je zopet dopisala še enega Omarja Mohameda Ahmeda in …

Na moje vprašanje ali zaradi tega ne bo prihajalo do zmede. Je zatrdila, da nikakor ne in da je že v redu.

Hm, le zakaj ji ne verjamem?

Čisto tako tudi ravnateljica za predšolski program je letos nova… z tisto gospo prej sem imela dve leti zelo dobre izkušnje. Tudi kar se papirologije tiče nikdar nobenih težav. No sedaj pa…:( Upam, da gre samo za začetno zmedo…

Skratka sedaj so vsi trije v šoli. Patrick je sicer letos vstopil že v predzadnji letnik in ima tako že sistem predavanj. Najbolj pa je vesel, ker njim ta velikim gledajo skozi prste, kar se tiče uniform in hodi v šolo v kavbojkah, zgoraj sicer še nosi polo majico, ki spada k uniformi… Mladina pač… hoče biti po modi… v teh letih je bolj pomembno kaj je na glavi in ne kaj je v njej ;)

Pa sej smo bili vsi enkrat najstniki in dobro je da se spomnimo, kako smo se takrat počutili potem nam je lažje, da ne težimo našim ta malim zaradi takih bedarij kot so katere hlače mora nosit za v šolo…

In ja, kaj sem že sploh hotela povedat?

Aja… no novo šolsko leto je tu.

In pa ja tale zapise sem napisala že, včeraj dopoldan a ni bilo časa ga urediti in potrditi zato šele sedaj v jutranjih urah… In kaj se je vmes zgodilo, da sedaj tole dopisujem.

Omar se je danes končno nehal jokati in po besedah učiteljice že navezal nekaj prijateljskih stikov. Tako, da ni kaj… vesela sem zanj!

  • Share/Bookmark
blank