Arhiv za dan 01/08/2011

Ramadanski čas je spet tu

Egipt miks, Moj svet & osebno, ljudje 01/08/2011

A je spet res že eno leto naokoli? Kako meni čas hiti! Do mojega dvajsetega leta se je vleklo,do tridesetega je čas šel zmerno, a po tridesetem beži in beži… :(

Na Tahrirju nič novega… torej še zmeraj smo na istem. Zame osebno torej čas brez upa! Novo je samo to, da se bo menda sedaj le začelo sojenje Mubaraku… A jaz vse eno ne verjamem, da se bo on na sodišču res pojavil… No bomo videli.

Skratka Sare in Ahmeda po poroki nisem več videla, saj sta odšla na poročno potovanje potem pa kar naravnost v Saudsko Arabijo, kjer bosta živela. Moj sorodnik gospod Abdu (Ahmedov oče) je začel z kemoterapijo…

V družini se tudi drugače marsi kaj dogaja a sedaj bo mesec Ramadan, mesec miru in še večje predanosti Bogu. Moj post se sicer danes ni začel, ker so prisotni ženski dnevi… Te dni, ki jih bom sedaj zamudila bom dolžna prinesti notri potem čez leto.

Post je treba nadoknaditi, med tem ko naprimer molitve, ki jih zaradi naših ženskih dni zamudimo ne rabimo nadoknaditi ne v Ramadanu pa tudi drugače ne.

Na Ramadan sem se želela pripraviti tudi tako, da mi ne bi bilo treba sedaj hoditi v trgovino po hrano in tako sem se v trgovini podala že v soboto in nabavila, kar se je nabaviti pač dalo, saj so police precej prazne. Mesa skoraj, da ni bilo in še tisto, kar je za dobiti, je tako zelo drago, da ne vem kdo, ga sploh še lahko je?

Jaz sem z cmokom v grlu ob pogledu na ceno kupila dve kili govedine… Še dobro, da samo mož in sin rada jesta rdeče meso…

Seveda posledično najprej zmanjka vse perutnine, tako da tudi tega nisem dobila. Včeraj predvidevam, da je bila nora gneča, danes pa je ponedeljek in ob ponedeljkih imajo vsi mesarji v Egiptu dela prost dan, tako, da jutri dopoldan, ko bodo Egipčani spali imam namen iti na banko in v trgovino.

V soboto namreč ni bilo niti sira, jogurtov, jajc… vse te zadeve, ki se pač jedo zjutraj pred zoro. Saj se spomnite tegale tipičnega Egipčanskega  nočnega obroka imenovanega  sohor.

No tudi letos kot že več kot tisoč let se bo v Egiptu pred zoro jedlo iste zadeve… in tudi pri nas je bilo včeraj ob dveh zjutraj enako :)

In tudi letos je vse okrašeno, ulice in mošeje in trgovska središča ter restavracije pa tudi balkoni in domovi nekaterih… in povsod nas pozdravljajo ramadanski vzorci in fanusi.

Letos nas saj s premikanjem ure niso mučili. V Egiptu letos niso premaknili ure na poletni čas tako, da imamo že od aprila enak čas kot vi. Lansko leto so nam zaradi Ramadana uro premaknili kar 4x v celem letu in to je prineslo kar nekaj zmede. Tako smo s postom začeli danes ob približno 3.30 AM in zahod sonca naj bi bil približno deset minut pred sedmo zvečer. Čas posta je pač pogojen s soncem in luno in ne z uro in datumom na koledarju ;)

Da boš kaj zamudil ali zgrešil se ni za bati, saj začetek posta nastopi istočasno, kot čas za prvo molitev in tako nas nato opozori klic iz minareta in zaključi se post ob zahodu sonca, ko prav tako nastopi tudi čas za 4 molitev imenovano maghreb.

Jaz imam Ramadan zelo rada. Ljudje so veseli in še bolj prijazni, kot Egipčani že tako so ponavadi… Všeč mi je, da mošeje vsak dan organizirajo brezplačne obroke. Tudi drugače v mesecu Ramadanu naj ne bi bilo lačnih…

Všeč mi je, da je na ulicah vse bolj umirjeno in manj hrupa…predvsem v času, ko se post konča so ulice popolnoma prazne. Fantazija! ;)

Le promet, ki je že tako kaotičen se v mesecu Rmadanu še poslabša. Še bolj so nervozni in hupajo in… nervoza voznikov narašča sorazmerno s tem kako pozno je. Se pravi zjutraj so še nekako mirni popoldan pa se jim, menda največ med njimi zaradi pomankanja nikotina že mal blede in postanejo precej agresivni in nervozni do skrajnosti.  :roll:

Tudi doma imam tak primerek :(

Z možem v Rmadanu čez dan raje sploh ne govorim, ker dokler ne dobi zvečer dozo nikotina se z njim zelo težko kaj normalnega dogovoriš. Danes prvi dan posta in sva že imela manjši bum…   :roll:

Zato se jaz vsako leto Ramadana veselim a hkrati me kar glava zaboli, ko se spomnim na “tečnobo” mojega moža ki je ultra težek kadilec…

Lansko leto sva s Samio po iftarju, kakor imenujemo prvi obrok po celodnevnem postu, nekajkrat odšle na ramadansko molitev imenovano taravih v mošejo. Letos pa imam namen seboj vzeti tudi Omarja, ki v mošeji sploh še ni bil. Otroci itak ne molijo ampak se igrajo in prosto tekajo naokoli, tako, da je za vse prav. Odrasli molimo otroci se na igrajo in vsi gremo domov z mirom v duši in z nasmehom na obrazu.

Skratka Ramadan je tukaj in s tem čas molitve in dajanja ter predajanja Bogu. Vesel Ramadan tistim, ki vam ta mesec nekaj pomeni, vsem ostalim mojim prijateljem pa želim lepo poletje in verjetno je sedaj čas dopustov tako, da uživajte :)

  • Share/Bookmark
blank