Arhiv za dan 20/06/2011

Egipčanska hrana in Na Golici od Avsenikov…

Egipt miks, Moj svet & osebno 20/06/2011

Včeraj sem si popoldan vzela za prijateljico Marwo. Hm, sem jo sploh že kdaj omenila? Verjetno, da ne saj se malce več druživa šele zadnjih par mesecev…

Sicer pa o njej ni kaj dosti za pisat ker, Marwa je qul in pika. Saj če bova dolgo prijateljevale bo verjetno napisanega tudi kaj več o njej. Sicer pa sem danes brskala po blogu in ugotovila, da precej malo pišem o prijateljicah in ljudeh, ki me obdajajo, pa ne da jih ni. Seveda so. Nisem čisto absolutni samotar, čeprav priznam, da v življenju upoštevam pravilo bolje sam, kot v slabi družbi. Skratka z drugimi besedami ne silim se v prijateljstva, ki mi ne sedejo, oziroma že v naprej slutim težave.

Jaz sem pač sam svoj človek, ki se v stvareh, ki se mi zdijo prav ne nameravam prilagajati nikomur, ki dela tisto kar se meni ne zdi prav. Največ od tega prav in narobe se seveda v Egiptu navezuje na otroke.

In tukaj je bistvo. Marwa ni poročena in nima otrok, čeprav zaradi tega zelo trpi. Ne samo, da jo okolica že zelo postrani gleda, saj veste Egipčani so obsedeni s poroko in Marwa ima 28 let in ni poročena.

Uf, kaj hujšega… No sicer mi je včeraj povedala, da si seveda želi, da bi se poročila a nikakor ne samo zato, da bo poročena, po eni slabi izkušnji, bila je namreč zaročena 3 leta, si pač ne želi še enkrat biti prizadeta. In kot sem rekla ne želi se poročiti samo zato, ker se to pač mora in ne želi se poročiti z nekom, ki je ustrezen, po možnosti še iz sorodstva… Marwa si želi nekaj več in menda sem eden redkih ljudi v Egiptu, ki jo razume in podpira.

Sicer pa 28 let? A je to kaka starost?

Poleg tega Marwa ne sedi doma, ampak je zaposlena in dobro zasluži. Je izobražena mlada ženska z kariero in ker ji je tako všeč ji dam popolnoma prav, da vztraja v samskem stanu dokler ne najde tistega pravega. Po mojem skromnem mnenju se ji nikamor ne mudi. A ko to povem na glas me njena mama, kar prestreli z očmi :)

No pa dosti o Marwi, ker bi rada povedala nekaj drugega in sicer kako fantastično sem se včeraj znašla.

Marwa je s seboj pripeljala mamo, ker sva se dobili v nakupovalnem centru in mama je z nama malce posedela predno je odšla po nakupih. In tako me mama sprašuje o hrani? O tem če imam rada Egipčansko kuhinjo in če kuham in podobno.

Kot že res prav neštetokrat do sedaj sem videla presenečenje ob tem, ko sem povedala, da ne jem njihove hrane in da mi ni dobra. Še večje presenečenje nastane, ko povem da niti ne kuham njihove hrane niti se imam namen učiti…

To so pač neke zgodbe iz preteklosti, ki so pustile odpor do kuhe in te zgodbe sedajle niso tako pomembne, morda o tem napišem kdaj kaj ampak ne danes. Sicer pa nismo vsi talentirani za vse in jaz pač ne znam dobro kuhati. Priznam na glas!

No in potem seveda v takih pogovorih vedno sledi, kakšna je pa Slovenska kuhinja in razna prepričevanja, da naj pridem k njim jest in pa da me bo ona (mama od Marwe) naučila kuhati in podobno…

In tako mi ravno takrat zazvoni mobitel in me kliče mami. Ob njenem klicu pa na mojem mobitelu zaigra tole, Golica od Avsenikov in takoj se mi je posvetila super ideja. Takoj ko sem končala kratek pogovor z mojo mami sem se obrnila k mami od Marwe pokažem na zvočnike  in ji rečem:“ Tole pesem poje Amr Diab, Egipčanska glasba kajneda? Vam je všeč?”

Sama nadaljujem predno je uspela potrditi:“ Seveda vam je včeč, ker ste ob teh zvokih zrasli in ker so ti zvoki nekaj na kar ste navajeni in kar vam je vsakodnevno in domače.“

„Sedaj pa poslušajte tole „: in že brskam po mobitelu, da ji spustim prej omenjeno Golico.

Ženska vzame mobitel in si ga prisloni k ušesu, da bo ja dobro slišala, vsa v pričakovanju nekaj dobrega in skoraj bi me pobralo ob tem, ko je njen obraz dobival vedno bolj kisle poteze… Prav očitno je bilo, da če bo morala Golico poslušati do konca, bo to pravo trpljenje za njena ušesa.

Saj tako med nami, da ne bo pomote tudi jaz ne poslušam tako imenovane goveje glasbe. Pa ne da je z njo kaj narobe, pač ni tisto, kar bi mi šlo v ušesa, čeprav tudi, če jo poslušam tako doma sproti, ko mami gleda kako tako oddajo po televiziji, priznam me prav nič ne moti. Toda vse eno, da ne bo pomote ne samo, da te glasbe pač ne poslušam, po resnici povedano ne poznam niti enega ansambla ali pesmi razen te Golice. Golica se je pač vedno vrtela povsod na vsaki kmečki veselici in moji mami je všeč in sem pač nanjo naštimala ta “ring tone”…  :)

No skratka mama od Marwe je bila prav očitno presenečena nad tem, kar sem ji dala za poslušati, kot tipično Slovensko glasbo in potem sem z lahkoto vse skupaj obrnila še na hrano.

Gospo sem vprašala ali ji je všeč in namesto nje odgovorila, da vem, da ji ni in še več, da vem, da je to nekaj popolnoma drugačnegaod tistega česar je navajena in da je tako nekako tudi s hrano.

Mi kuhamo hrano, ki je popolnoma drugačna od njihove , uporabljamo začimbe, ki so drugačne in navajeni smo na to drugačnost in seveda, ker sem zrasla gor ob Slovenski hrani je ta pač zame zakon in razložila sem ji, da jaz ne bi bila nič jezna in žalostna, ko ona pač ne bi mogla jesti tistega, kar je meni naravnost super, ker pač razumem, da je navajena nečesa drugega.

Moj mož sicer nekatere stvari od Slovenske hrane poje a večino kljub vsemu ne. Tako ne je niti Ješprenja ali Ričet’a po domače povedano in pa niti paste fižola in raznih zelenjavnih zadev na tak ali drugačen način, pa niti kislega zelja ali jote, golaža in polente… ne, da se mi sedaj naštevat vse do zadnje stvari, ki mi pade na pamet. Skoraj, da je lažje našteti kaj je. :)

On pravzaprav je le malo stvari, ki se kuhajo pri nas doma. Pravzaprav saj ne vem, če bi sploh smela pisati Slovenska kuhinja… ampak bi verjetno vse skozi mogla pisati tisto, kar kuhamo pri nas doma.

Torej moj mož Egipčan je samo pražen krompir in sladko zelje pa govedina iz juhe, saj veste tisto tipično Slovensko nedeljsko kosilo. Je tudi mlince sploh kadar je poleg piščanec in tu se že skoraj neha… Je še piščanca po pariško in dunajsko pa poleg za prilogo mlad krompirček pečen potresen z peteršiljem. Aja pa francoska solata mu je dobra.

Največkrat kadar že naroči, da bi jedel večerjo in ni nič od naštetega bilo za kosilo mu naredim meso na katerega zmečem vse njihove začimbe in ga potem dušim v ogromno čebule, poleg pa riž in je kar zadovoljen… A jaz? Ja jaz pa priznam med pripravo tega mesa po njihovo, pod nos namažem mentolovo mast za prehlad :)

Skratka meni sploh ni jasno zakaj je večini ljudi tako težko razumeti, da je sprememba hrane dobra za nekaj mesecev in seveda verjetno vsi radi poizkušamo različne stvari, nove stvari, a svojih navad in tistega kar nam je všeč s čim smo gor zrasli verjetno ne moremo, kar pozabiti za vedno in zamenjati z nečem novim?!

In v mojem primeru pač ne samo, da ne bi zamenjala, ker mi je tista naša kuhinja bolj domača, ampak mi je tudi dobra in Egipčanska mi pač ni dobra.

Skratka od Marwe mama je morda potem le dojela, da prihajamo iz dveh različnih svetov, kjer ni samo različna glasba ampak tudi hrana :)

Samo malce bi me zafrknila, če bi mi vprašala kaj mi je bolj všeč na Golici ali Amr Diabova glasba… Ker potem bi moja teorija padla v vodo, ker če bi povedala po resnici bi rekla :” Amr Diab.”

Toda ni me vprašala… :)

Meni se je pa strašno fajn zdelo kako mi je uspelo zadevo razložiti in tudi Marwa se je nasmejala, čeprav pravi da Golica sploh ni tako slaba, kot je kazal obraz njene mame :)

  • Share/Bookmark
blank