Arhiv za dan 17/05/2011

Otroške želje

Egipt miks, Moj svet & osebno 17/05/2011

Že dalj časa me moja sedaj že skoraj petletnica prosi, da bi rada imela dežnik.

Kadarkoli sem šla v trgovino sem na vprašanje: “Kaj naj ti kupim”, dobila odgovor:“ Dežnik!“ In vedno je sledil moj odgovor, da tega pa verjetno nimajo, potem pa seveda njen zakaj in ali so dežniki dragi in tako naprej.

Na vprašanje:” Pa zakaj bi sploh rada imela dežnik, saj pri nas pada dež morda dvakrat na leto in jih zato pač ne prodajajo?” Pa vedno odgovor:“Kar tako! Rada bi ga imela!Bom ga imela za sonce…“

Toda ta dežnik ni ostala samo neka trenutna želja… Zadnje čase je bil dežnik tudi na vseh risbicah pa tudi če so bile poleg kamele in palme… na vsaki narisani risbici je bila ona z dežnikom.

Si predstavljate?

Prav žalostna sem postala, moja deklica, ki me je čisto tako mimogrede tako lepo presenetila z odličnim spričevalom, kar od nje sploh nisem pričakovala in je postala tudi doma veliko manj jezikava ter na momente celo bolj pridna od bratca… si želi dežnik. En sam samcat dežnik! In jaz ga nimam kje kupiti. :(

Sem že prav resno razmišljala ravno te dni, da bi na blog napisala, prošnjo, da če bi bil kdo ki potuje v Kairo tako dober in mi prinesel en dežnik, po možnosti otroški.

In…

Danes sva odšli v trgovino H&M z namenom, da ji kupim nekaj boljših oblačil za prihajajoči rojstni dan, po njenem okusu seveda, ki je sicer tako ali tako zožen na po možnosti roza in pa Hello Kitty in si na konju… Toda včasih si izbere tudi kaj drugega.

Se morda komu zdi pet letnica premlada, da soodloča o svoji garderobi?

No ja meni se ne zdi, ker potem z veseljem nosi tista oblačila in pa predvsem ker se v živo spomnim svojih muk z mojo mamo, ki mi je vedno kupovala oblačila, ki so bila njej všeč in ne meni… večino oblačil pa sem podedovala po sestrični. Skratka nič ni bilo čisto mojega in samo zame!In če se samo spomnim kako sem več let sanjala samo o enih kavbojkah. Moja mama pa trdno prepričana v svoj prav mi je vedno kupovala pozimi žametne hlače in poleti take ki so bile v trgovini zalikane celo na rob. Prve kavbojke sem si tako kupila z žepnino pri petnajstih letih, sama.

Hvala Bogu imam to lastnost, da imam precej dober spomin tudi za otroštvo, ne samo za dogodke ampak celo za občutke, ki so me prevzemali v določenih situacijah, za nekatere momente pa se celo spomnim kako sem takrat kot otrok razmišljala in to mi je v veliko pomoč pri odnosu z otroki.

Skratka kot ponavadi, ko pišem sem spet čisto zašla, tako da …

Peljeva se v trgovino in tja tudi prispeva. Na otroškem oddelku se sprehajava med oblekami in potem jih zagleda…

Na stojalu ob steni so bili obešeni dežniki in to roza pa še Hello Kitty: “Mami!! Mami, poglej! Mami dežnik!“ In potem jo slišim kako mrmra ko se odpravljava proti njim:“ O Bog, prosim, prosim naj ne bodo predragi. O Bog, prosim naj ne bodo predragi…“

In niso bili predragi in tako sva enega kupili in sploh ga ni spustila več iz rok, veselja pa se sploh ne da opisati. Učki so ji žareli, kot bi meni verjetno če bi zadela na lotu :)

In sedaj moja mala spi s tem dežnikom.Ja, s seboj ga je nesla v posteljo. :)

Otroške želje… Ko jih mame izpolnjujemo ne osrečimo samo otroka, ampak tudi sebe. Vsaj jaz sem tako vesela, kadar so otroci veseli…

dežnik

  • Share/Bookmark
blank