Arhiv za dan 07/05/2011

Kairo by Uroš

Egipt miks 07/05/2011

Pred nekaj časa se mi je na mail oglasil Uroš z nekaj vprašanji o Kairu…potem se je res odpravil in sedaj, ko se je vrnil mi je poslal svoje vtise ter dovolil, da vse skupaj objavim. Hvala Uroš! Zapis in fotografije (na katerih je tako zelo lepo ujel utrip mesta) na tem blogu so torej Urošove.

Čistilec čevljev Kairo down town

Lep pozdrav gospa Sabina.

Kot sem vam obljubil, se vam oglašam z mailom, z katerim bom poskušal na kratko opisati moje vtise iz vašega Kaira.

Najbolje da začnem kar pri prometu. Promet v Kairu so pravzaprav sanje večine slovenskih voznikov in tudi pešcev. Voziš kakor ti paše in hodiš kjer želiš. Zvečer prižgeš luči ali pa tudi ne. Po želji. Največji frajerji pa so policaji. Ali se pogovarjo med sabo, gledajo v svoj mobitel, včasih pa celo malo pomahajo z svojo rdečo palico. Mi je pa vse delovalo zelo varno, saj sem imel občutek, da vozniki in pešci pazijo drug na drugega. Seveda pa se hupa in trobi v nedogled. To je mogoče še najbolj moteče. Drugače pa sem hitro ujel ta sistem, po katerem poteka promet. In, niti enkrat nisem slišal škripanja zavor. Kar je pri živčnih slovenskih voznikih stalna praksa.

Kot single turist sem bil od prve do zadnje minute na očeh vseh živih tipov, ki so hoteli priti v kontakt z mano. Welcome to Cairo sem slišal vsaj 500 x, hodili so za mano, me občasno malo vlekli za rokav, najbolj pa je bil vstrajen en tip v območju Dokki, ki mi je dal roko, potem pa mi je ni več hotel spustiti, dokler nebi šel njim do njegove “galerije”. Rešil me je policaj, ki je bil v bližini in je videl ta prizor. Nikoli nisem začutil kakšnih posebnih slabih namenov, sem pa porabil ogromno energije, da sem se znebil trenutnega “prodajalca”. A me je takoj že čakal novi. Kairo je prava preizkušnja. Tako fizično, kot tudi psihično.

Negativno me je presenetilo, koliko je na ulicah beračic. Kolikor sem videl, so samo ženske. Skoraj vse ponujajo papirnate robčke, včasih pa imajo poleg sebe tudi hčerke, ki potem hodijo za tabo in poskušajo nekaj izvleči od tebe.

Posebna zgodba so tipi, ki so v akciji pred piramidami in tipi z kamelami in konji, ki so v akciji znotraj platoja. Njim potem še pomagajo razni prodajalci plus policaji, ki bi te radi slikali in nekaj zaslužili. Tam okoli moraš voziti pravi slalom, če želiš kolikor tolikor normalno posneti kakšno fotografijo. Giza mi je na splošno delovala najbolj revno in tudi najbolj divje. Tam resnično srečaš na cesti vse živo na dveh in na štirih nogah. In gumah, seveda.

Verjamem pa, da sem bil dober turist in, da sem vsem pošteno plačal njihove usluge. Taxistom, ki so me peljali iz Giza podzemne do piramid sem dal 40 funtov, prav tako nazaj. Taxistom po downtownu pa sem dal 25 funtov. Tisti petek, za katerega sem vas spraševal, pa sem najel taxista za 5 ur. Najprej sva odšla v Nasr city, kjer sem si ogledal ulico, kjer so naredili atentat na predsednika Sadata.

 Potem sva odšla do Citadele, od tam pa še enkrat do piramid. Želel sem še nekaj slik iz višine in človek me je odpeljal na vrh ene privatne hiše, od koder je bil čudovit pogled na celotni plato. Na koncu pa sva odšla še v živalski vrt.

Taxist je ves čas hodil z mano, me slikal in me peljal tudi po stranskih ulicah v Gizi. Lahko rečem le, da je to bila ena fantastična izkušnja. Za ceno sva se zmenila že na začetku. Dal sem mu 300 funtov.

 

Isto vsoto sem pustil tudi fantom v hotelu, ki so skrbeli za mene. Bili so prijazni in nič vsiljivi. Prav tako sem vsako jutro pustil na postelji 15 funtov za snažilke. Nekaj drobiža pa sem dal tudi tistim ženskam, ki so beračile. Še posebno mi je ostala v spominu ena mlada punca, ki je beračila okoli shopping centra Grand Mall v Maadiju. Hodila je za mano in ves čas nekaj čebljala in mi vzbujala slabo vest. Seveda sem ji moral nekaj dati. In potem me je pri odhodu spet ujela in ponovila isti scenarij. Kolikor je bil prizor smešen, pa je seveda vse skupaj zelo žalostno.

Še nekaj besed o ženskah. Moram reči, da sem se v Kairu prav dobro počutil, ko sem imel okoli sebe ženske, ki so oblečene zelo diskretno. Žensk, ki imajo popolnoma zakrit obraz sem videl zelo malo. Večinoma imajo vse odkrit obraz, prav tako pa nosi večina žensk naglavne rute in dolge rokave – plus hlače. Pri nas na “zahodu” je absolutno preveč golote, ki gre človeku včasih že pošteno na živce. Kairo je bil v tem smislu za mene pravi oddih. Rad imam ženske, a se pri nas z goloto absolutno pretirava.

Moram reči, da sem se vsepovsod po mestu počutil varno in nisem imel nikjer slabega občutka. Vsi so drugače zelo prijazni in verjamem, da nikomur ne želijo nič slabega. Tudi, če malo bolj silijo v tebe. So pa rojeni biznismeni. Še posebno pri prodaji papirusa. Še danes ne vem, ali sem kupil original, ali pa bananin list. Obiskal sem štiri galerije na relaciji Giza, downtown in bazar Khan Khalili. In vsepovsod naletel na isto kakovost in celo na iste cene. Za velikost 40 x 50 cm sem dal 250 funtov, kar se meni zdi poštena cena. Ko sem ga pokazal kolegu v Celju, ki je nekakšen strokovnjak za podobne zadeve, je rekel, da je vsekakor original. A jaz še vedno nisem prepričan, če je res.

Obiskal sem še železniško postajo, Kairo stolp in predel, kjer prebivajo Kopti. In obiskal sem tudi mošejo, da sem naredil nekaj slik še iz višine.

Opazil pa sem še eno posebnost. Nikoli in nikjer nisem videl domačina, ki bi nosil sončna očala. Ali je to navada v Kairu?

Pa še nekaj drugih posebnosti. V hotelski sobi sem imel neverjetnih 650 satelitskih programov. Ves čas pa sem imel občutek, da hodim po pesku in tudi zrak je nekako podoben. Zvečer sem imel ekranček fotoaparata tako umazan, da sem ga moral očistiti z krpico. Na obrazu pa sem imel nekakšne črne pike. V Egipčanskem muzeju so me razočarali, ker niso dovolili fotografiranja.

Sem pa zato posnel nekaj slik na trgu Tahrir, kjer je bila v petek prireditev, ki jo je obkolila in spremljala vojska. Močno vojaško zaščito sem videl tudi pred stavbo televizije. A življenje je vsepovsod teklo normalno in domačini so se normalno sprehajali mimo vojakov ali vozil, ki so jih imeli parkirane. In med njimi sem se sprehajal tudi sam. Nekakšen adrenalinski moment.

Na splošno moram reči, da je Kairo zelo solidno mesto. Infrastruktura mi deluje kar dobro, trgovinice so založene in vse skupaj daje vtis urejenega mesta. To je seveda samo vtis nekoga, ki je bil tam prvič. A sem v življenju vseeno videl že kup velemest po celem svetu in Kairo mi vsekakor deluje kot zelo normalno mesto. Polno je seveda posebnosti, a to lahko da mestu samo še dodatno vznemirljivost. Jaz osebno bi se odrekel polovici življenja, če bi lahko živel v mestu, ki ima vsaj 10 milijonov prebivalcev in takšno karizmo, kot jo ima Kairo.

Toliko o vsem tem. Na drugem mailu vam pošiljam še nekaj slik. Ker ste ljubiteljica mačk, sem posebej za vas posnel eno, ki mi je pozirala pred shop centrom Ramses Hilton.

Lep pozdrav v Egipt in Kairo.

Uroš

  • Share/Bookmark
blank