Arhiv za mesec April, 2011

Brundanje 6.

Egipt miks 18/04/2011

 

Danes sem bila v pekarni in dokler nisem zvečer prižgala računalnika se nisem spomnila, da bi morala  tam vprašati kako se naredi „egipčanski – baladi“ kruh. Skratka vem, da dolgujem nekomu ta recept … upam, da se naslednjič spomnim.

Tudi tisto o tem zakaj se Egipčanom zdim čudna, vem da moram enkrat spisati. Pa verjetno še mar si kaj drugega. Zato naj mi nihče ne zameri toda najprej sem vedno mamica in žena ter hči… in šele potem pridejo virtualni prijatelji, čeprav vas je kar nekaj že iz virtuale vstopilo tudi v moje realno življenje.

Skratka vse bo, če bo Bog dal in opravičujem se vsem, ker ne utegnem hitro in takoj odgovarjati na komentarje in, ker rabim veliko časa, da odgovorim na maile in pa predvsem, da ne utegnem bolj redno pisati bloga. Ampak res sem zelo vesela vsakega izmed vas, ki mi kljub vsemu delate družbo na tem blogu.

Sedaj pa, da se malo potožim… :(

Dopoldan sem urejala dokumente in sicer Omarja še nismo vpisali v egipčanski register rojstev. Tako, da je kljub temu, da je star že skoraj 3 leta še vedno samo Slovenski državljan. Sedaj pa ga moram vpisati, zato, da pridobim tudi egipčanski rojstni list, ki ga potrebujejo v šoli.

Tako sem danes zgroženo ugotovila, da ravno od včeraj naprej 6. Oktober ni več glavno mesto neke samostojne „upravne“ enote. Od včeraj naprej so nas fliknili spet pod Gizo- Kairo!

Res ne razumem?

Moja domovina Slovenija ima vsega skupaj 2 milijona prebivalcev pa je lahko država, a v Egiptu nas par milijonov ni dovolj niti za eno ušivo samostojno upravno enoto?!

Tako sem danes zgroženo ugotovila, da moram sedaj za urejanje dokumentov spet laziti tja v Gizo ali Kairo in se tam do onemoglosti gužvati, ter uporabljati komolce, da sploh pridem do kakega okenca za katerim uradnik ležerno malica in pije svoj čaj…

Obup! Domov sem prišla izmučena od vročine(pri nas imamo te dni namreč temperature tja do 35 stopinj Celzija in tudi ponoči že priklapljam klimo) in vožnje ter čakanja pa seveda tistega zgoraj opisanega komolcanja.

Ob 8 uri zjutraj sem odšla od doma in ni mi uspelo vsega do konca urediti. :(

Kot, da to ni dovolj je še moja hči že nekaj časa bolna in se ji je danes popolnoma poslabšalo in ker njena pediatrinja danes ne dela v 6. Oktobru in se mi niti pod razno ni dalo spet v Kairo sem tako prvič odšla k nekemu pediatru, ki mi ga je priporočila prijateljica Mena. Mena je po narodnosti Rusinja. Zanimivo je, da je Rusija precej daleč od Slovenije a imamo očitno precej skupnega, pa ne govorim samo o jeziku, ki je precej podoben, saj jaz jo skoraj vse razumem, ampak o navadah. Tako, da z Meno se kar dobro razumeva in zaupam njeni izbiri in res sem bila kljub vsemu še dodatno pozitivno presenečena. Pediater ima lepo urejeno in čisto kliniko (jah vem, da mar si komu nerazumljivo, toda čistoča in zdravnik v Egiptu ne gre nujno z roko v roki…) ter gospod ima tudi tisti ta pravi pristop do otroka. Mame me verjetno razumejo in tega o pravem pristopu ne rabim razlagat… ;)

Ampak vse eno bom… ampak v nasprotni smeri, se pravi o nepravem pristopu. V Egiptu namreč poznam že kar nekaj pediatrov, ki so do otrok neprijazni… na bolnega otroka, če ne uboga in ne odpre dovolj ust celo dvignejo glas… Ali pa otroke obdelujejo kot po tekočem traku…

No ta gospod pa ne paše v to kategorijo. Kot sem napisala me veseli tudi, da ima čisto ordinacijo in da je on urejen človek, ter najbolj pomembno, da si vzame čas in posluša, ter ne samo kima ampak tudi odgovori na vprašanja. Skratka vzame si čas. Res srčno upam, da bo vedno tako, kajti v tem primeru sem hvala Bogu po skoraj 5 letih končno našla pediatra, ki ustreza tistemu, kar si jaz želim od zdravnika za svoje otroke. In pa še nekaj me je razveselilo več kot pol cenejši je od moje “prejšnje” pediatrinje. :) Tako sem iz 180 EGP na obisk sedaj prišla na 80EGP ( 10 evrov ).

Vesela sem tudi, da se je naš mačkon Jaka nazaj vnesel in je spet igriv in vesel. Kajti pred pari mi dnevi je postal „evnuh“ (kastriran) mačkon. Dva dni je bil precej miren in kar nekam sam svoj, sedaj pa je spet tak kot prej :)

Politična situacija pa…

To, da je Mubarak v bolnišničnem priporu in njegova sinova v zaporu… ter še en kup drugih vplivnih mož je v zaporu, verjetno itak že veste. Najverjetneje pa ne veste, da se zaradi tega med ljudmi spet krešejo mnenja. In sicer ne zato, ker je v priporu ampak zato, kako ga obravnava glavni tožilec…Baje precej nespoštljiv, celo z vi ga ne naslavlja ampak, kar s ti in menda je prav zaradi takega nespoštljivega odnosa Mubarak, ki je drugače precej aroganten človek in ima ponos do neba… med prvim zaslišanjem doživel srčni napad.

No jaz osebno menim, da je prav, da se uradno razišče ali je res “svinjsko” obogatel na račun Egipčanov ali ne? In ali je ukazal napad na protestnike ali ne? Če mora zato biti v priporu potem pač naj bo, toda sem pa absolutno na strani tistih Egipčanov, ki vse eno zahtevajo, da se z njim dela spoštljivo. Spoštovanje je namreč na visokem mestu tako v Islamu kot v Arabski kulturi in žalostno bi bilo, če zanemarimo to lepo lastnost.

Drugače pa z zanimanjem pričakujem kaj bo prinesla ta preiskava.

V Egiptu mi je bilo od nekdaj všeč to, kako hitro zadeve stečejo. Mislim sodišče pa to… Med dnevi revolucije se je zgodilo, kar nekaj kriminalnih dejanj in do danes sem glede tistih, ki se tičejo posilstev zasledila v medijih že vsaj tri izvršene kazni z obešanjem.

Sicer pa ponoči je pri nas še vedno precej nevarno hoditi ven. Prejšnji teden so se tu na puščavski cesti, ki teče samo 500 m stran od nas streljali. Vojska in neka tolpa. Najstniki sedaj podnevi cele dneve tam okrog kopljejo po pesku in brskajo za tulci od nabojev. Sem rekla mojemu sinu, ki jih je nekaj prinesel domov, če je to sedaj tu tako, kot v Sloveniji gobarjenje ali kaj? :)

Samo, da gobe lahko vsaj ješ… ampak kaj jim bojo ti naboji mi pa ni jasno? :roll:

Aha pa še to ne smem pozabit. Prejšnji teden me je obiskala soseda iz Slovenije. Do solz sem se ji nasmejala, ko mi je razlagala svoje prigode.

Sedaj se na žalost spomnim samo dveh in sicer prvi dan v Kairu, ko je hotela prečkati ulico je hodila precej dolgo morda celo kilometer ali več ob Nilu, da bi našla prehod za pešce potem je obupala. :lol:

V Kairu namreč teh zadev ne poznamo. Cesto prečkamo tam kjer pač komur odgovarja… V bistvu to prečkanje recimo 8 pasovnic je svojevrsten adrenalinski šport :(

In drugo, fanta iz interneta s katerim je bila zmenjena je čakala na dogovorjenem mestu samo 15 minut. Ko sem jo povprašala po njemu mi je žalostno povedala, da ni prišel in ko sem jo vprašala kako dolgo, ga je čakala je rekla: „Ja, celih 15 minut…“

Seveda sem ji razložila, da je v Kairu 15 minut tako kot bi pihnil in da je tu ura ali dve zamude nekaj popolnoma normalnega. Moj mož naprimer je bil na poslovni sestanek pozen tudi že cele 3 dni. :roll:

Tako to bi bilo moje brundanje za danes.

 

  • Share/Bookmark
blank