Arhiv za dan 16/02/2011

Včeraj na Tahrirju

Egipt miks, ljudje 16/02/2011

 

Danes je pri nas slabo vreme, kar pomeni z drugimi besedami, da čakam, da neha pihati in potem se lotim” kidanja” peska. No ne ravno kidanja, ampak pometanja pa.

V zraku je vse rumeno čeprav sonce še dela dan. Kajti sem in tja se nam zgodi, da sredi dneva postane skoraj tema in okrog nas samo pesek. To sem doživela do sedaj samo enkrat in upam, da nikoli več.

Torej to slabo vreme mi je zopet preprečilo, da po skoraj mesecu dni odpeljem otroke malo na igrala, no morda pa jutri, če Bog da.

Tako imam danes zopet malce časa da napišem nekaj misli o dogodkih, ki mi polnijo te dneve.

Predvčerajšnjim je bil dan “Očistimo Egipt”. Pohvalna akcija, nimam kaj dodati. Nekateri so se spravili in počistili ulice.

No moja ulica je dokaj čista, saj sem glede tega poznana med sosedi kot tečna baba. :)

Mah, ja res zaradi smeti po ulici sem se pa pripravljena tudi skregat. Včasih sama pobiram pred vhodom, največkrat pa zaposlim fante, ki na ulici igrajo nogomet. Seveda sedaj so se navadili, da se jim splača saj jih vedno nagradim in sedaj mi včasih, kar kakšen sam pozvoni in vpraša ali naj malo smeti pobere :)

Glede smeti sem res prav zaje****, ampak se nič ne sekiram. Enkrat mi je v enem od prejšnjih stanovanj na vrt poleg vseh živih smeti priletela tudi polna pamperska. Sem jo pobrala in z kakcem vret nataknila na kljuko vrat, od kjer je priletela…

Sedaj tu v lastnem domu imamo sicer nad vrtom narejeno neko “kao” zaščito iz bambusa. Toda tudi ljudi še ni naseljenih v naši stavbi tako, da redko dobim kake smeti na bambus. Ampak, če bi se kdaj začelo smetenje jih čaka enako kot gospo z pampersko.  :twisted:

No ampak, da se vrnem k tisti akciji “Očistimo Egipt”. Na ta dan se je največ dogajalo na Tahrirju in okolici, ki je sedaj res skoraj da neprepoznavna.

Včeraj sem namreč zvečer res nujno rabila.. nekaj… Ma ne vem kako naj povem, toda v Sloveniji sem šla ob napetosti enostavno v naravo predvsem v gozd, tu te možnosti nimam in sem se pač usedla v avto ter razmišljala kam naj grem, da mi popusti pritisk v glavi.

Za obisk prijateljice Maje je bilo malce pozno poleg tega te dni nisem najboljša družba. Zdi se mi kot, da mi bo razneslo glavo.

Tako sem prišla na idejo, da grem pa malo pogledat kako je sedaj na Tahrirju.

Parkirati sem morala precej daleč in sem se potem, kar peš podala tja. Po ozki ulici, ki gre za tistim stolpom MZZ-ja in potem precej blizu nacionalne televizijske stavbe, ki je sedaj vsa obdana z bodečo žico in oklepniki. Ta ulica je zelo ozka in polna kavarnic v katerih posedajo moški pijejo svoj čaj ter kadijo šišo sem in tja ovce in polno iztrebkov pa potepuški psi in mačke, bosonogi otroci ter kak obrtnik kot kleparji in prodajalci v majhnih trgovinicah, ki opravljajo svoje delo. Že dolgo nisem v Egiptu imela občutka “ne zaupanja” toda včeraj se je vrnil in moje telo je prepljavljala nelagodnost. Vragec v meni je šepetal:” Tujka sem, tujka sem…” in film vsega, kar bi se mi lahko pripetilo se je odvijal v mojih mislih.

Še v kos kameljega mesa obešen na kavlju na ulici sem se zaletela, umikajoč se motoristu. Vse zaradi te notranje nervoze.

Sicer se mi v Egiptu res še ni pripetilo, da bi me kdo nadlegoval odkar se pokrivam toda te dni je vse možno.

Nekaterim ljudem so enostavno popustile zavore in nikdar ne veš kje naletiš na kakega izmed njih.

Ko sem iz te ozke ulice prispela na odprto sem bila v bližini avtobusne postaje in sploh nisem mogla verjet svojim očem. Dejansko so res vsi kupi smeti izginili. Samo nekaj plastičnih na sveže odvrženih kozarčkov, drugače pa nič. Samo pometen asfalt!

čista avtobusna postaka

Slaba svetloba, manj prometa kot ponavadi in nič smeti me je popolnoma zmedlo. Rabila sem par minut, da sem se sploh znala orientirat kako naprej do Tahrirja.

Do tja sem šla potem, po glavni ulici mimo Egipčanskega narodnega Muzeja, ki je prav tako obdan z oklepniki. Kljub temu, da je bila noč me je presunil pogled na požgano stavbo poleg muzeja v kateri so imeli svoje prostore NDP-jevci (Mubarakova stranka). Hoteli v bližini Tahrirja samevajo, le sem in tja kaka prižgana lučka.

Včeraj sem videla na naši tv, da se okoli piramid zbirajo ljudje z plakati, ki pravijo: “Egipt vas ljubi, vrnite se.” Tako v angleškem kot celo ruskem jeziku.

No upam, da se res kmalu vrnejo turisti. Saj so turisti vir zaslužka za več milijonov Egipčanov, katerim sicer vlada obljublja, da kljub dogodkom in stanju v državi ne bodo ostali brez plač. Toda to marsi kateremu izmed teh ljudi verjetno ne pomeni prav dosti, saj je njihova plača simbolična.Resni zaslužek pa jim pomenijo napitnine in procenti pri opravljenem prometu.

Skratka kot vedno me je v pisanju zaneslo in se vračam na Tahrir.

Kaj naj vam povem?

Ogromno ljudi z več ali manjšimi dodatki na sebi, ki predstavljajo barve Egipčanske zastave. Lahko kupite trake za lase, pa trake za ključe, celo pulover v barvah zastave in seveda na vsakem metru se prodajajo tudi zastave. Egipčani se od nekdaj v vsaki situaciji spoznajo na biznis :)

pulover v barvi zastave

Ljudje se slikajo na tankih in z vojaki. Vojakom rinejo v roke otroke in celo dojenčke… Nekaterim med vojaki, kot je videti že vse skupaj malce preseda, ampak se za fotografijo še kar nasmehnejo, še posebej ob ponujeni cigareti. ;)

vojska fotosession

Ljudje na Tahrirju posedajo brez kakega posebnega razloga.Naletela sem sicer na tri mladce, ki sproti pišejo sporočila in jih kažejo vsem ki smo zainteresirani prebrati. Jaz sem jih slikala s temle, katerega najbližji prevod in pomen v Slovenščino bi bil:” Ponosa več ne damo”

ponosa ne damo

Drugače pa vojska ureja  promet, ki je zelo oviran  in sem in tja se da videti tudi že kakega policista.

Trg je res pospravljen. Čist!

Na uličnih svetilkah okoli trga sem videla napise, ki pozivajo k temu, da naj naj trg ostane čist saj je to slika, ki jo kažemo tujcem. Lepo! samo upam, da še kdo poleg mene to prebere in pa predvsem, da bi se ljudi ta poziv dotaknil.

trg naj ostane čist

Vsem tem mladim, ki se poleg vsega ostalega dobrega trudijo tudi z tiskanjem in limanjem teh sporočil bi z veseljem stisnila roko. Take protestnike spoštujem! Ki ne samo govorijo ampak se resnično tudi sami trudijo za lepšo državo. Ja tudi če začnejo pri smeteh je to dober začetek.

Med tem ko razgrajačev pač ne maram in naj bodo stokrat revolucionarji!

Je pa trg kot sem že zapisala še zmeraj polen ljudi, ki še praznujejo rojstvo novega Egipta. In tako se je pred mano odvila scena, ki ti pač da misliti in zaradi katere tole sploh pišem.

Iz avtomobila poleg mene prileti pločevinka in eden od na cesti stoječih se nagne k šoferju in mu nekaj govori. Predvidevam, da nekaj v stilu, da to pač ni lepo, kajti sovoznik je skočil iz avtomobila in šel pobrat pločevinko, ko pa se je usedel nazaj sem ga, ker je bil bližje meni slišala reči :” Dej boš vrgu pol tam zunaj. Tam zunaj je še zmeraj naš stari Egipt.”

Za zjokat ali za smejat?!

Nazaj do avtomobila sem se vrnila, kar ob Nilu. Ker je tam zaradi vojske, ki jo je ogromno, varno.

Na poti me je za rokav potegnila ena starejša gospa in vprašala od kje sem. Sem rekla, da iz Slovenije. On pa pravi:” Aha Romunija, dobrodošla. “

Sem si mislila:“Ja o.k. whatever pa naj bo Romunija, sam spusti me.“  Kajti ni bilo do pogovora .

Torej na Tahrirju je  Nov Egipt, ki je prav gotovo lepši in predvsem čistejši, upam, da se bo širil še navzven po vsem Kairu in Egiptu.

Minuta Tahrirja včeraj zvečer. 

YouTube slika preogleda 

 

  • Share/Bookmark
blank