Arhiv za dan 08/02/2011

Egipčani so ponosni ljudje

Egipt miks, ljudje 08/02/2011

Protesti se kot kaže ne bodo umirili!

Pravzaprav verjamem, da bo danes na ulicahokoli Tahrirja ogromno ljudi, saj so bili ptotestniki v teh zadnijh dneh zelo aktivni in so šli v akcijo pridobivanja več ljudi. Če je seveda verjeti nekaterim posameznikom iz revnih predelov Kaira, ki so novinarjem razlagali, kako so jih obiskali mladi ljudje  in jih prosili naj se jim danes in v naslednjih dneh pridružijo na ulicah…

Možno, da je res…Prav mogoče pa je tudi, da ni res.

Jaz samo vem, da je zmeda.

Da bi lažje razumeli situacijo bom napisala nekaj svoji izkušenj in misli o egipčanih.

V preteklosti vedno, ko je kjerkoli nanesla beseda na politiko so ljudje pa naj bodo zdravniki, inžinirji ali pa revež na cesti govorili: “Jah pri nas je tako, ker imamo lopovsko vlado, ki namesto nam da v svoje žepe!”

Vedno! Ni ga bilo človeka, ki bi mi kdaj rekel drugače.

Torej egipčani od nekdaj vedo vse to, kar sedaj prihaja na dan o bogastvu ljudi, ki so bili na položajih in so se enostavno vdali in pač živeli svoje življenje, kakor so najbolje znali.

Imajo pa egipčani v svojem karakterju neko lastnost in to je spoštovanje in ponos. V Egiptu je spoštovanje zelo pomembna zadeva.  Največ prepirov in pretepov se tu zgodi prav zaradi oskrunjene časti.

In tako tudi sedaj v te situaciji veliko ljudi enostavno kljub vsem kar stoji zadaj ne dovoli, da se govori o njihovem predsedniku, da je prašič, lopov, kriminalec. Še več moti jih že, če rečeš samo Mubarak in ne Pedsednik Mubarak.

Torej na prvi pogled precej nepomembna stvar v dani sutuaciji za nekatere, toda za Egipčane najbolj pomembna stvar, spoštovanje.

Zato večina ljudi ob tem, ko so med protestniki tudi ljudje, ki brez spoštovanja govorijo o egipčanskem predsedniku občutijo, kot da je nespoštovanje upirjeno tudi k njim samim.

Druga stvar, ki jo ljudje v teh dneh zamerijo in je spet povezana z domovino je, da si seveda želijo napredek toda ta situacija jih trenutno peha v nasprotno stran.

Egipčanska narodna zavest in ljubezen do domovine je namreč tako močna, da se tega z besedami ne da opisat. Takih čustev za domovino nisem zasledila res še nikjer. 

To ljubezen do domovine izražajo z pisanjem, petjem in pogovorom.

V Egiptu je popularna glasba med maldimi in starimi prav tista, ki opeva domovino in da je to recept za uspeh vedo tudi ljudje, ki se ukvarjajo z glasbo pa niso Egipčani. Tako ni nič posebnega, da tudi že uspešne glasbenice po narodnosti, Libanonke kot naprimer Nancy Ajram ali Haifa… pojejo pesmi, ki opevajo Egipt in Egipčane saj si s tem večajo priljubljenost pri več kot osemdestet miljonskem narodu in to pri starih in mladih, revnih in bogatih. Egipt ljubijo vsi Egipčani.

Haifa poje 80 miljonov čustev.

Nancy pravi jaz sem egipčan.

Kaj si o tem mislijo Libanonci sicer ne vem…ampak nobene hude krvi nisem nikjer zasledila.

Seveda pa tudi domači Egipčanski glasbeniki  ne zaostajajo za njimi in tako tudi najbolj popularni med njimi, ki nimajo več potrebe po uspehu enostavno čutijo potrebo, da zapojejo tudi svoji domovini, kot Amr Diab naprimer in pa Sherin o tem sem nekaj napisala tukaj.

Kako se ta narodna zavest prenaša na otroke sem prav tako že pisala saj je egipčanska himna pač nekaj kar pojejo že smrkovci v pamperskah in tudi moji niso bili izjeme. Cel zapis in video v katerem sem se dotaknila tudi tega se nahaja tukaj.

Torej medsebojno spoštovanje ter ljubezen do domovine…

Nadalje v Egiptu je ogromno po zadnjih podatkih vsaj 16 miljonov delavcev, ki so za svoje delo dnevno plačani ali tedensko plačani. In v Egiptu imamo ogromno ljudi, koliko miljonov sploh ne vem, ki živijo od turizma.

Kako naj se vsi te ljudje preživijo sedaj?

Seveda vsi ti ljudje želijo spremembo na bolje in želijo pošten sistem, poštene ljudi na oblasti… Toda, kaj jim ta želja pomaga, če pa ne vedo kako naj preživijo.

In povsem logično je, da ti ljudje v borbi za lasten obstoj v protestnikih vidijo nekoga, ki jim ta obstaj krati. 

Nadalje, kar je največji problem te revolucije in kar je tudi verjetno razlog, da se na noge ne dvigne ves Egipt je pa bom citirala kar besede egipčana:

Protesters demands always change and rise so gave many people the feelings that it will be no end of it .

And not all protesters have the same demands not talking about who stays now talking about since the start. They couldn’t even gather to choose who represents them or who will be their candidate or leader. When 20 of them met today vise president many others say we didn’t choose these 20 so how can I follow them or how u wants from all Egyptians to do.

Ljudje enostavno ne vedo kdo so ti ljudje, kdo so njihovi vodilni in ne vedo koga naj v tej zadevi za bolj pošten državni sistem sledijo…

Vsi bi radi spremembe na bolje toda zaradi zgoraj naštetih stvari se enostavno ljudje ne morejo odločiti v tej situaciji kaj je prav.

Dialog poteka in upam, da se bodo kaj dogovorili.

Popolnoma pa razumem najbolj vstranje med protestniki, čepav z nobenim od njih nisem imela priliko govoriti osebno. Verjetno imajo občutek, da bi lahko bilo vse skupaj zaman in da take prilike morda nikdar več ne bo, če odnehajo…

Predsednik Mubarak pa … jah tudi on je Egipčan in tudi on, da veliko na čast…osebno ne verjamem, da bo odšel takoj, čeprav je kot kaže to, da on ne oddide edina stvar, ki vse protestnike združje in edina zahteva v kateri so si popolnoma enotni je: ” Odidi!”.

  • Share/Bookmark
blank