Arhiv za dan 03/02/2011

Ne vem kaj naj…

Egipt miks, Moj svet & osebno 03/02/2011

Solze mi polzijo. Ne morem jih ustavit!

Vse kar sva si želela je, ustvariti varen in dober dom za otroke! V Egiptu sva začela iz nič. Ne mož kot tudi jaz, nisva otroka bogatih staršev.

Če se samo spomnim kako je bilo najino prvo stanovanje…Takrat nismo imeli mucka, za ljubljenčke smo imeli ščurke.

Moj mož je priden in deloven človek in skupaj sva bila uigrana ekipa, ki je vsak na svojem področju dal od sebe 100% in v realtivno kratkem času sva ustvarila otrokom prijeten in lep dom…

Pa kaj bi govorila saj moji bralci in tisti, ki ste me obiskali vse veste.

Sedaj pa… (solze) vse se sesuva.

Danes me je en novinar vprašal ali imam v teh trenutkih željo po vrnitvi v Slovenijo?

Veste kaj sem mu odgovorila?

Odhod v Slovenijo trenutno ni želja temveč sanje!

Zaradi mnogo ekonomskih in organizacijskih pogojev, trenutno ne morem uresničiti te želje zato ostajajo neuresničene sanje. Ne zame! Zame mi je vse eno, ampak zaradi otrok. Za otroke se bojim…

Veleposlaništvo nas poziva naj takoj zapustimo Egipt.

Kako in s čim? Banke so zaprte! Kako pa naj pridemo do denarja ali naj kupim letalske vozovnice z lepim pogledom? In kam naj potem grem? V Sloveniji imam stanovanje, ki je oddano… ljudi prav gotovo ne morem postaviti od danes do jutri na ulico!

Torej s čim in kam naj grem?!

Kar sedaj pišem so besede, ki jih želim nekomu povedat! Komurkoli, vem, da je tam nekdo, ki me posluša in meni in mojim otrokom želi dobro. In mi prikimava, ne skrbi saj bo vse uredu…

Prav čutim ljudi, ki mi želijo dobro in prav tako mi je po komentarjih, ki jih je moje pisanje sprožilo jasno, da so tam tudi ljudje, ki v takih časih ne morejo iz svoje kože in pravijo, prav ji je kaj je pa rinila tja dol… eden ali dva komentatorja mi celo grozita z smrtjo! Kot da imam sedaj pamet in energojo se ukvarjati z njima?! Pa od kje razni Simoni in Lukci jemljete toliko zlobe?

Pa kaj sem vam jaz kdaj naredila, da me tako sovražita, da bi me rada videla mrtvo? Pa kaj so vama naredili moji otroci??

(solze)

Ujeti smo tu in enostavno ni poti ven.

Do danes sem vsem, ki so me poklicali lagla, da je vse uredu, da bo že nekako. Da ja ne bi skrbeli, ker smo upali na rešitev…

Pa ni! Ni uredu!

Ne dolgo nazaj dve tri ure je od tega, ko je v moji bližini ob poskusu ropa zgorel velik nakupovalni center. Eksplozije in ogenj…

Ljudje so čisto ponoreli!

Kaj bo ponoči!? Bodo odšli na roparske pohode spet med ljudi. Sem že enkrat napisala, da mi ni za stvari vse naj odnesejo, ampak otroci… za otroke se bojim. Tako zelo se bojim!

V tej državi ni več razuma! Nikomur več ne zaupamo! Nikomur!

Kaj se je sploh zgodilo?

Najprej na vse skupaj niso polagali pozornosti.Pričakovali so kot vedno nekaj protestnikov, ki bodo vpili dokler ne bodo hripavi in utrujeni potem bodo odšli domov.Tako pač vedno izgledajo protesti v Egiptu. Mubarak je vedno dovolil ljudem, da vpijejejo seveda pod budnim očesom vse dokler jih ni bilo sumljivo veliko potem jih je dal razgnati…

Potem je kar naenkrat postalo jasno, da sedaj pa nekaj bo in vedno več ljudi jih je potihem in tudi na glas podpiralo.

In potem dnevi čakanja po dialogu in kot veste do tega ni prišlo. Prišlo pa je do ogromno nasilja. Število mrtvih in ranjenih … kdo bi vedel koliko jih je res.

Predsednik je spregovoril in imel je čustveno nabit govor in marsi kateremu Egipčanu je spolzela solza po licu. Kar na enkrat smo vsi v Mubaraku videli ne samo diktatorja in predsednika ampak predvsem človeka in kar naenkrat se je večina egipčanov postavila na njegovo stran proti protestnikom.

Je bil to trik, dobro načrtovana  poteza?

Danes nihče več ne ve. Protestniki pravijo, da so plačani tisti, ki so za Mubaraka. Toda sama sem videla na ulicah ženske vseh starosti z otroci in moške vseh starosti. Ljudje vseh slojev so vpili v podporo Mubaraku. Ti ljudje včeraj tu pri nas NISO bili plačanci in ljudje med katerimi živim niso plačanci.

Sama sem vse skozi upala, da bodo protestniki sprejeli njegovo ponud bo in mu dovolili, da dokonča mandat. Kajti dosegli so dovolj in ponosni so lahko na to, kar so dosegli. Potem je nastopil pravi čas za pogajanja in oni si nikakor ne najdejo predstavnika.Vse revolucije brez vodja so obsojene na katastrofo! A komu to še ni jasno?

Vse skupine teh protestnikov se obtožujejo med seboj in nihče ni pravi in ne najdejo skupnega jezika, razev v enem stavku: “Mubarak izgini!”

Kakor da se ne zevedajo, da je med spremembami, ki bi se lahko izpeljale do kaosa v katerega nas vodijo zelo tanka črta. Če jo celo nismo že prestopili!

In danes bi vsi  egipčani med katerimi se zadržujem radi samo eno stvar.

Radi bi, da bi bilo vsega skupaj konec. Mubarak, protestniki vse eno jim je…

V tej situaciji je videti kot, da smo vsi vedno bolj razdeljeni in to ne samo med seboj, temveč tudi znotraj sebe.

Ljudje mi govorijo, da bi samo radi šli spet v službo in svoje življenje nazaj. Danes ni nikogar več, ki bi bil opredeljen!!

Še naši sosedje. Ljudje, ki živijo takoj naprej od nas. Pet jih je saj veste Hamdem in njegova družina o njemu sem že pisala, odkar so jim podrli na silo skupaj zbito barako sedaj živijo v pritličnih prostorih, kjer so tla iz zemlje in spijo na kartonih, brez oken.Tudi oni bi, kot mi rad samo nazaj svoje življenje.

(solze)…

Televizije sploh ne gledam več. Glava mi bo počila od vseh njih!

Povejte mi kakšna je naša prihodnost? Svetujte…

UPDATED (osveženo) 4. Februar 2011 :

Danes vem, da to niso neuresničljive sanje! Najbolj me je skrbela, če bi morali bežati, začasna nastanitev v Sloveniji in toliko vas mi je ponudilo topel dom, da vem, da nimam več kaj skrbeti!

Če bomo morali bežati, vem da so v Sloveniji ljudje, ki nam bodo priskočili na pomoč!

Trenutno pa kot sem napisala ostajamo tu.

Ne skrbite lačni nismo, hrane imamo, ker smo si naredili zalogo in nihče od nas in niti naših sosedov ne bo lačen Inšallah. V teh časih namreč še bolj delimo vse med seboj. Tudi za lastno varnost bomo še naprej skrbeli in verjamem, da smo dovolj močni, da dokler ne bo vojne ali česa podobnega bomo te nemire preživeli!

Hvala vam vsem ki ste ponudili pomoč, da vemo da lahko sajamamo! 

Torej mi ostajamo do nadaljnega tu in toktok s katerim se sedaj večkrat slišiva ostaja tu… torej nismo sami!

Hvala vsem, Sabina z družino

  • Share/Bookmark
blank