Arhiv za dan 07/10/2010

Še en dan z Brino in Simonom

Egipt miks, Moj svet & osebno 07/10/2010

V prejšnem blogu sem opisala kako smo vandrali naokoli prvi dan našega poznanstva (Brina in Simon).

 Za naslednji dan sem jima takrat predlagala, da naj gresta dopoldan do piramid in seveda razložila, da jaz ne bi šla poleg, ker sem piramid res čez glavo sita. :oops:

Ma ja saj vem… edino še stoječe staro čudo sveta in res so veličastne in res so nekaj posebnega, toda če živiš precej blizu in jih kar naprej gledaš, se jih čez čas tudi nasitiš.

Poleg tega se mi vedno dvigne kislina ob vseh tistih nadležnih ljudeh, ki dežurajo ob piramidah in že tam spodaj na križišču, ter se ti vsiljujejo. Največkrat se ti, kar eden vsede na avto in da s tem znak drugim, v smislu ta je moj…Potem ti seveda poskušajo prodati od kočije pa ježe s konjem pa kamele… A joj, ma ne to ni več zame, jaz zadnje čase ob takih vsiljivcih postanem res čist živčna.

Skratka k piramidam jaz z njima nisem šla, sem pa tisto dopoldne tako ali tako imela zopet en kup opravkov. Morala sem zopet v šolo in kasneje še na banko in ma ne moreš verjet tudi k vulkanizerju.

Takrat sem, kar zamenjala gumo. Saj je bila enkrat že zaplombirana in to, da je vsak dan prazna pač ni niti varno in pa predvsem zelo zoprno.

Saj sem rekla te dva res nista imela sreče z avtomobili. ;)

Šola :roll:   To je pa letos res bila prava kriminalka in si zasluži kar celoten blog.

Ravno sem zapuščala šolo, ko sem dobila sms, da sta s piramidami končala, toda jaz sem morala še na banko in sem ju poprosila, da me majčkeno počakata, kar spodaj na krišču, ker vem, da imajo tam kamnite klopice.

Banka. Uslužbenka me je klicala, da je izgubila fotokopije potnega lista. Jup… tako to je v Egiptu. Na naši ambasadi jim moram vedno napisati izjavo in podpisati, da jim dovoljujem fotokopirati potni list in uporabiti fotokopijo za to ali ono. Predvidevam, da je tako tudi v Sloveniji. No v Egiptu temu ni tako fotokopirajo in izgubljajo… pa zopet fotokopirajo in to brez kančka slabe vesti. :)

Ko sem uredila z banko sem stopila na plin in via piramide, do tja imam cc 10 km. Cesta dokaj prazna in ko pridem do tja ju zagledam kako res sedita na kamniti klopici in sta zatopljena v knjigo, zahupam enkrat, pa še enkrat pa še enkrat, da dvignete glave in me le opazita, čeprav sem le par metrov stran. Zanimivo, kako hitro sta se navadila na razmere v Kairu in postala imuna na hupanje. ;)

To popoldne sem ju nameravala popeljati malo v  moj svet, pokazati 6 th of October City, kjer živim. Ter pokazati kako v Egiptu živimo, kaj počnemo…

Najprej smo odšli v Dream park športni klub v katerega smo včlanjeni in kjer preživljamo prosti čas. Naredili smo en mali krog in potem sem ju vprašala za kosilo:” Katera restavracija Italijanska ali Egipčanska?” Odločila sta se, da bosta zopet poskusila raje kaj egipčanskega.

In tako sta oba jedla Bamiyo iz okre in paradižnikove omake. Ponavadi  egipčani dodajo notri še meso ampak mislim, da je bila ta njuna brez.

bamiya by Simon

Klub je drugače sedaj, ko se je začela šola, ob delavnikih precej prazen in tako smo bili v restavraciji edini gostje.

Ob kosilu smo se še dogovorili, kaj bi lahko počela naslednji dan, za katerega sem se jima opravičila, da žal ne bom z njima, nisem pa navedla razloga. Ona dva pa tudi nista spraševala. Z lahkoto rečem, da tako uvidevnih turistov bi si vsak želel. Res sta bila zelo dobra in prijetna družba.

Nisem jima namreč želela razlagati, da imam naslednji dan rojstni dan in da sem za ta dan obljubila otrokom in tašči, da jih odpeljem v Fun City. :)  

V klubu je Simon posnel tega lepotca.

lepotec

Po kosilu smo se odpravili še k meni domov pozdraviti mojo mami in mojega malega. Potem sem imela namen, da zavijemo še k tašči toda, ker je ni bilo doma smo odšli kar naravnost v en manjši nakupovalni center, kjer smo nabavili za Brino, za naslednji dan tuniko in šal, ker bosta sama vstopala v mošeje, tako brez problema in pa predvsem bodo nanju tako domačini gledali z spoštovanjem.

V Egiptu je namreč zelo pomembna obleka. In verjamem, da Brina in Simon nista imela nobenih težav prav zaradi tega, ker sta se nato pripravila. Pri obleki gre namreč za obojestransko spoštovanje.

Nihče seveda ne pričakuje od turistov, da bodo oblečeni kot domačini, toda hlače do kolen ali malce čez in majica s kratkimi rokavi odprejo tudi tista vrata, ki ob minikah in dekoltejih ter majčkah z naramnicami ostanejo zaprta. 

Skratka Brina in Simon sta me tudi v tem smislu zelo pozitivno presenetila, ker sta z svojo podobo od prvega do zadnjega dne nam, ki tu živimo izkazala spoštovanje in s tem pridobila tudi naše spoštovanje.

Vmes, ko smo bili v tem manjšem nakupovalnem centru, ki se imenuje Daimond Mall je beseda nanesla na pivo. Povedala sem jima, da imamo tudi mi neke vrste pivo sicer brezalkoholno, poleg tega pa imamo tudi pivo z okusi. Tako smo se potem odpravili kupiti še to pivo v en malce večji nakupovalni center in sicer Dandy Mall. V trgovini Careffur smo ga dobili in sicer navadnega pa tudi z okusi, jabolka, ananasa, breskve, limone, jagode. Ko smo čakali pri blagajni me je presenetilo, da je Brina povezala prostor z mojim blogom in me vprašala : ” Je tukaj visela Slovenska zastava?”

Že samo spomin na to, mi je ogrel srce in pokazala sem ji točno kje je ta zastava bila za čas svetovnega prvenstva v nogometu.

Potem smo odšli še na kavico in Brina je bila začudena kako veliko izbiro kav so imeli na voljo ter se ni morala odločiti, Simon pa ji je priskočil na pomoč in ji svetoval glede na situacijo v kateri daje vtis zmedenosti, da bo najbolj primerna Confuso… ali nekaj takega. :) Confused = zmeden.

Glede nato, da smo tako začeli, priznam, da precej nehote turnejo po nakupovalnih centrih in je bilo za obisk še koga od mojih, kar pozno sem se na hitro odločila, da ju odpeljem še v en nakupovalni center in sicer tak res ogromen in sicer City stars .

V bistvu v teh centrih egipčani preživijo ogromno prostega časa in je to del našega življenja.

city stars centre by simon

Tole fotko je naredil Simon in se mi zdi fantastična. Še posebaj mi je ostalo v spominu, da je pripomnil, da bi se on tukaj pa prec navzdol po vrvi spustil.

” Ajsss!!!” : pravim jaz in me je, kar malo zaskrbelo, kam bi to onadva mene peljala, če pridem v Slovenijo. Milsim kako podzemno jamo bi si res rada ogledala ampak takle spust v globino pa….khmmm 8O

Večer smo zaključili še ob eni pijački in se vmes še dogovorili za Aleksandrijo čez dva dni in pa da bomo naslednji dan na telefonski vezi, da se vse dokonca dogovorimo.

Za mano je bil še en super dan. :)

Več in fotografije si lahko ogledate na na blogih Simon in Brina.

  • Share/Bookmark
blank