Arhiv za dan 23/08/2010

Limonada

Moj svet & osebno 23/08/2010

fotografija ni moja, piše na njej čigava je...

Moj petnajstletnik in tašča preživita skupaj ogromno časa. Tako je že vsaj tri leta. Prej smo namreč živeli v stanovanju samo z dvema spalnicama in moj ta velik se je večkrat umikal pred direndajem, ki ga ustvarjata ta mala dva, k tašči. Tako, da ima dan danes dve doma in dve svoji sobi. Eno, ki je čisto samo njegova pri tašči in pa eno, ki si jo deli z mlajšim bratcem pri nas.

Tašča je od nas oddaljena namreč samo dve ulici in jasno, da je več časa pri tašči, kjer lahko v miru cel dan in noč igra računalnik. Poleg tega pa ga še nekdo streže od spredaj in zadaj iz leve in desne.

Pri tašči nihče nič noče od njega, kot samo to da je…

Moja tašča je gospa, ki je ostala po obnašanju najstnica, morda celo otrok in se zato z otroci odlično razume, med tem, ko ima z odraslimi na žalost precej problemov. Je  tiste vrste egipčanka, ki dojema kot dolžnost, da »skrbi« za moške v enakem stilu celo življenje, se pravi brez sprememb od rojstva do smrti. Kar pomeni, da mojemu petnajstletniku nareže jabolko na krhelčke in mu ga prinese k računalniku, da mu vso hrano servira k računalniku ali k tv, ali kjerkoli pač je…

Pred kratkim mi je moj sin povedal, da je« tete mama« (tete je v Egiptu babica in mama smo dodali kar sami, ker bi bila v Sloveniji stara mama ) sedaj tako dobra, da ne samo, da mu vse servira, ampak se je celo navadila kako po telefonu naročiti pizzo in točno katero in sama prevzame ter plača in potem servira…

Mislim, če pa to ni višek lenobe pa ne vem kaj je!!

Tudi telefonirat mu je postalo prenaporno…

Nadalje, tašča sama pospravlja stanovanje in skrbi zase poleg tega pa z veseljem, vsak dan pobira oblačila za mojim petnajstletnikom, ki ležijo po tleh vse povsod, pospravlja mu posteljo, čisti čevlje…

In ja… seveda sem huda! Sina sem namreč od nekdaj učila delati vse in vsaj za seboj pospraviti moja tašča pa je ves moj trud v zadnjih treh letih popolnoma uničila…

No ja sicer, če se bo sin poročil z egipčanko ne bo utrpel nobenih hudih razlik, saj ga bo ta najverjetneje še naprej crkljala, med tem, ko če bo naneslo, da bo žena slovenka, ga čakajo hudi časi. In to mu tudi ves čas govorim. Saj se v bistvu ne gre za slovenske ali egipčanske navade. Gre se predvsem zato, da to ni prav.

In ni prav niti  iz islamskega vidika, kajti Mohamed saws je poleg vseh obveznosti, ki jih je imel kot vodja muslimanov bil znan, da je rad pomagal svojim ženam pri gospodinjskih opravilih in v tej smeri tudi učil svoje slednike.

Nikakor ni prav, da se moški pa naj bo najstnik ali pa odrasel pusti streči od spredaj in zadaj, ko ima sam dve roki in nogi, ki sta bolj zdravi od tistih, ki ga strežejo.

Seveda je sedaj zadnje dve leti gospod princ raje tam, kot pri nas doma, kjer mami to je jaz, kar naprej nabija-m.

No sicer pa danes nisem želela pisati o tem kako moja tašča razvaja otroke ampak o eni prigodi, ki sta jo imela z sinom.

Nekega večera je bil moj sin tam pri njej in postalo mu je slabo. Pravzaprav ga je bolel želodec. Sam je predvideval, da je nekaj narobe pojedel…

Moja tašča, kot veliko egipčanov misli, da je zdravilo prav za vse limonada. Limonada je dobra za prehlad, glavobol, bolečine kjerkoli v telesu, za stres in ostale psihične težave pa tudi za zlomljeno nogo pa celo raka bi najverjetneje zdravila z limonado.

Tako je sina najprej začela nalivati z limonado in ko mu ta ni pomagala, ampak ravno obratno po tistih petih kozarcih je še bruhal.

Je bil to za mojo taščo znak, da če limonada ni pomagala potem pa je to nekaj hujšega in je treba nujno k zdravniku. Niti na pamet ji ni padlo, da bi fanta samo pustila pri miru, da prespi in če zjutraj še ne bi bilo uredu, bi me poklicala in bi ga jaz odpeljala k zdravniku.

Ne, kje pa… takoj je bilo potrebno iti k zdravniku.

Za razumevanje nadaljnih dogodkov naj povem, da ima moja tašča 50kg telesne teže, skratka je precej suha ženička, ki se bliža 60 letom starosti, poleg tega je bolna. Ima namreč sladkorno bolezen, ki se ji vztrajno slabša, ker se noče držati nobene diete…

Moj sin pa je že pravi mladenič večji od vseh nas in skratka ni več otrok ampak orenk fant.

Torej, ker sin ni želel iti zdravniku in je hotel samo spati, se ga je lotila na silo in ga skoraj, da vlekla po stopnicah na ulico. Nameravala ga je namreč odpeljati k zdravniku v bližnjo mošejo, ki je tam celo noč.

Ker so bili na stopnišču ravno takrat sosedje je sin, da ne bi vsi zijali, kaj se dogaja le odšel na ulico in pa proti mošejo do tam, kjer ni bilo več nikogar videti.

Tam se je vsedel na pločnik in ji dejal, da on naprej ne gre in jo prosil, da gresta domov in da bosta doma magari skupaj igrala igrice. Kar btw moja tašča rada počne. Rada igra GTA in podobne igrice na računalniku ali play stationu… ;)

Ona pa prepričana v svoj prav, ga je hotela na silo zvleči do zdravnika. Mošeja je bila samo še morda cc 100m od njiju in ga je začela ščipat, da bi se premaknil pa vlečt za majico, ki jo je on potem kar slekel in ji jo dal.

Češ, na da me ne boš vlekla, če jo hočeš imet jo pa imej!

Seveda ga je tašča potem prosila in rotila naj jo obleče nazaj, kajti brez majice je nespodobno biti na ulici.

Potem je mimo prišel en gospod in tašča, ga je prosila naj mulca odnese tja do mošeje. Ta ga je vprašal ali morda ne more hoditi ali kaj.

In ko mu je sin povedal, da lahko hodi ampak, da noče it, ker mu itak nič več ni, se je gospod samo nasmejal in predlagal tašči, da gresta domov.

Toda ne…

Moja tašča odločena, da mora sin k zdravniku, ga je še naprej vlekla in žgečkala ter ščipala in potem se je poslužila tistega starega trika, ki itak vedno užge in pri katerem nikdar ne veš ali se dela ali je res.

Skartka, kar na enkrat ji je postalo slabo in se je vsedla na tla in začela govorit:« Oh, moj cuker, moj cuker v komo bom padla, čist sem hin… Ti boš kriv za mojo smrt… Pa, zakaj me tako matraš, pa kaj sem ti slabega naredila… Allah te vidi in to no dobro, kar počneš…«

V glavnem potem, ko je že izgledalo, da jo bo res konec se je sin ustrašil in rekel: » O.k. grem tja do zdravnika, sam, da boš srečna, čeprav mi nič več ni.«

Potem je taščo vsa slabost takoj minila in sta odšla do zdravstvenega doma v sklopu mošeje.

Tam sta vstopila k zdravniku, ki  seveda taščo povpraša, kaj je narobe saj je po vsem tem naporu res izgledala še bolj bolna, kot izgleda že tako vsak dan.

Ona mu pove, da ni ona bolna ampak sin.

Ta pa je le nemo sedel tam in ni hotel govoriti.

Zdravnik začuden, saj moj sin po izgledu res izgleda zdrav fant vpraša, kaj mu je.

Moj mulc pa odgovori, da nič. In še več, da sploh ni bolan in da nima najmanjšega pojma zakaj je tam…

Zdravniku seveda ni bilo nič več jasno in se obrne zopet na taščo po razlago. Tašča pa mu je hitela razlagat, da je otrok zelo bolan, saj mu niti limonada ni pomagala in je celo bruhal po njej.

Zdravnik ji pošteno odgovori, da otrok pač ne izgleda bolan ampak, če želi, ga bo pač pregledal.

Po pregledu mu je dejal, da z njim očitno ni nič narobe in  da je verjetno samo, kaj narobe pojedel, da mu je dodatno škodila še limonada in da naj gre samo domov uživa lahko hrano ter se spočije.

Odšla sta domov in tašča je seveda morala pripomnit, da ta zdravnik nima pojma, ker limonada je ja najbolj zdrava stvar na tem svetu in da prav gotovo ne more škoditi.

Naslednji dan je bil sin popolnoma zdrav in prav tako z taščo ni bilo hvala Bogu od vsega tega napora nič narobe…

Od tega dogodka je sicer že vsaj eno leto, vendar sem se spomnila na to tisti dan, ko sem sina peljala zaradi poškodbe prstov na urgenco…

Mene sicer takrat nista ne sin pa niti ona obvestila o teh nočnih prigodah, ampak, ko sem enkrat kasneje zvedela to zgodbo od sina si nisem mogla kaj, da se ne bi nasmejala… :)

Lp, bata

  • Share/Bookmark
blank