Arhiv za dan 20/08/2010

Gremo dalje račka

Egipt miks 20/08/2010

 

He, he… sem rekla, da ne komentirat ampak vse eno vas je bilo prijetno sedaj prebrat. Vsem hvala tudi tistim, ki ste mi pisali na mail.

Sedaj pa, naj pojasnim svoje obnašanje.

Predvčerajšnjim, ko sem namesto bloga videla prazno belino sem se resno ustrašila, da je vse izgubljeno… Ne bi bilo prvič. Zgodilo se mi je že več kot tri leta nazaj na enem drugem portalu. Očitno me ni dovolj izučilo, da bi imela vse bloge s fotkam vred nekje varno spravljene.

Ponoči sem večkrat poskusila odpreti in mojega bloga enostavno ni bilo! Iz tehnične službe so mi sicer javili, da napako odpravljajo.

Jokala sem.

Potem sem se vsedla in začela razmišljat, če sem sploh normalna, da se tako sekiram zaradi bloga? Prijateljici sem celo rekla, da jokam, ker mi ta blog pomeni pol življenja. HALOOO daaaa?!

Mislim, da imam vsaj xxx drugih stvari v življenju, ki pa so uredu in  za katere, če ne bi bile uredu bi se bilo vredno jokati… ne pa za en blog!

In prav sram me je postalo…

Res, da v blog vložim precej energije. Ne toliko z pisanjem, kot z urejanjem.Urejanje mi vzame čas, ker enostavno nisem stručko za te stvari.

In to je tisto, kar me je žalostilo. Ne prenesem namreč “sizifovega dela”.

Se pravi najprej sem bila žalostna, ker sem mislila, da je vse izgubljeno, nato ker se mi to, da sem zato žalostna ni zdelo normalno in tretje, ker sem ugotovila kako v bistvu lahko ves trud v sekundi izgine…

Potem sem včeraj cel dan poskušala se prepričati, da je tako obnašanje popolnoma bedasto in ker tista žalost, kar ni hotela zapustiti mojega srca sem se obrnila na tistega, ki je vedno tam, ki vedno čaka, da se mu zaupam, ki mi vedno pomaga. Bog ( Allah )!

Poslušala sem nekaj predavanj na islamske teme in cel kup lepih Nasheedov in potem sem odprla tudi enega, ki ga sicer poznam, toda se me vedno znova dotakne.

YouTube slika preogleda

Ta nasheed mi vedno znova odpre oči, kako srečna sem, da živim! Še imam priliko stvari narediti, kot je prav…

…in jokanje zaradi enega bloga prav gotovo NI PRAV!

Zvečer sem sicer že bila odočena kako naprej toda sem si vse eno vzela še nekaj časa za razvedritev. Z možem sva odšla v kino. Izbrala sem absolutno kino kjer je bilo možen ogled komedije. Po kinu pa sva odšla še na najino mesto. V restavracijo, ki diha z nama. Restavracija, ki pozna mojo žalost in veselje…

Domov sem prišla ob petih kot nova, prenovljena brez kančka žalosti!

In tako sem se odločila, da bom nadaljevala tukaj na siolu in spet počasi vse v red spravila in ne samo nadaljevala, še več… če so mi že na Dajani & co. izkazali to čast in me povabili mednje jo moram izkoristiti. Tako bom tudi tja lepo počasi vse varno spravila in pa absolutno nameravam narediti back up še nekje na nekem drugem  internetnem naslovu. Bloggar ali pa Wordpress.

Sedaj pa zbiram primerno ime, kajti bata ali pa kar je še bolj pravilno batta (v arabščini račka ) je že zasedeno.

Ime in priimek se mi zdi precej dolgočasno, itak, ga ne skrivam. Razne druge živali se mi prav tako ne dopadejo. Bi pa kaj arabskega, ampak, da gre v slovensko uho.

Razmišljam o recimo: ” Yalla Bina”

Kar sicer pomeni za množico ljudi:” Ajde gremo” Po drugi strani pa je Bina lahko tudi okrajšava mojega imena in bi lahko pomenilo: ” Sabina zmigaj se!”

Kaj pravite?

Kak drug predlog? Prosim na plano z njimi!

Lepo vas pozdravljam, spet do ušes nasmejana

bata

  • Share/Bookmark
blank