Zakaj ravno Islam?

Lahko rečem, da sem od nekdaj  verjela v Boga, čeprav priznam so se predvsem v najstniških letih pojavili tudi dvomi. Dvomi, ki jih je v moje misli zasejalo človeško ravnanje, ko sem potem končno razumela, kaj je razlika med Božjo zmogljivostjo in Božjo voljo, ter kaj pravzaprav pomeni svobodna volja človeka, so ti dvomi dokončno odpadli.

Tokrat ne bom govorila o občutkih, ki sem jih imela ob tem, ko sem spoznavala islam in muslimane.Ta zapis ne bo o tem, kar se je dotaknilo srca. Pisala bom o tistem, kar je prišlo do mene preko uma.

Ljudje bi mi me opisali glede na to kako razmišljam v povezavi s tem kar ponuja ta svet in kar ljudje v recimo Europi podrazumevajo za normalno vedenje, da sem staromodna, starokopitna, za luno, za časom in še vrsto podobnih izrazov.

Verjamem namreč v vrednost človeškega telesa ali  morda bolj primerna beseda, čistost. Verjamem v skromnost, verjamem v dobrodelnost in verjamem v tisto čemur nekateri rečejo z eno besedo moralne vrednote.

Verjamem, da je vera osebna stvar posameznika in ne more biti prisila.

Verjamem, da za to, da služim Bogu ne potrebujem posrednika.

Nikoli nisem verjela v troedinega Boga. Po mojem skromnem mnenju to avtomatično ne pomeni enega, temveč kar na enkrat tri bogove.

Nikoli nisem verjela, da je nedolžen otrok lahko že rojen z grehom…

Izpoved vere, mislim, da bi morala biti tako enostavna, da jo lahko razume vsak in ni le nekaj, kar se otrok nauči na pamet in potem to isto stvar ponavlja celo življenje ne, da bi se poglobil  ali razumel kaj sploh govori.

Nikoli nisem razumela, da bi moral nekdo umreti zame in da bi to bil celo sam Bog.

Od nekdaj sem verjela, da Bog ne potrebuje nas temveč mi potrebujemo njega.

Naštela sem samo nekaj zadev. Prva sura Korana, ki sem jo slišala je bila sura Al Ikhlas, ki pravi;

قُلْ هُوَ اللَّهُ أَحَدٌ  (Qul huwa Allahu ahadun)

Prevod Shakir: Say: He, Allah, is One.

اللَّهُ الصَّمَدُ (Allahu alssamadu)

Prevod Shakir: Allah is He on Whom all depend.

لَمْ يَلِدْ وَلَمْ يُولَدْ  (Lam yalid walam yooladu)

Prevod Shakir: He begets not, nor is He begotten.

وَلَمْ يَكُن لَّهُ كُفُوًا أَحَدٌ  (Walam yakun lahu kufuwan ahadun )

Prevod Shakir: And none is like Him.

Kar je točno to v kar jaz že od nekdaj verjamem! Čisto preprosto v štirih stavkih. Bog je en sam in je Edini, kateremu vse pripada. Ni rodil in ni rojen in nihče mu ni enak.

Če pa koga zanima popolna obrazložitev teh štirih stavkov si jo lahko prebere tukaj.

Kar se tiče Jezusa naj bo mir nad njim je islamska različica zgodbe tisto, kar verjamem in je tisto, kar je odpravilo vsak dvom v meni, da je ta Poslanec res živel…

Ko sem se seznanila še z položajem ženske v Islamu, v meni ni bilo več dvoma, da je to pravična vera in  nekaj v kar z lahkoto verjamem in kar želim živeti.

Iz mojih izkušenj, ki jih imam z Bogom, bi vsakemu, ki išče resnico predlagala, da ko predela vse kar um lahko dojame in še zmeraj stoji na mestu, naj odpre srce in odvrže predsodke.

To bi bilo na kratko, da ne bom spet par dni pisala. :)

Z mojim zapisom ne želim prizadeti nikogar od pripadnikov krščanske vere. Zgoraj zapisano so moja prepričanja in sama nimam najmanjšega problema s tem, če nekdo drug verjame v to kar jaz ne morem. Poleg tega menim, da smo si muslimani in kristjani najbližji po veri in zato do ljudi Knjige, kot jih imenuje Bog v Koranu gojim prijazna čustva.

Res pa je, da sem precej manj naklonjena RKC kot instituciji. Toda tudi o tem ne pisarim romanov. ;)  

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    nevenkanevenka
    11/08/2010 ob 8:44 AM

    Moj svet je sestavljen iz moje volje, interakcij s tujo voljo, naključja, višje naravne zakonitosti in neznanega. Bivanja in minevanja znotraj časa. Čas je dolg, če že ni nujno večen. Vesolje je energijski sitstem. Moja duša je moj um, energija, ki me upravlja razumsko in čustveno. In v takem svetu se redko pojavi luknja, ki naj bi jo zapolnilo nekaj “vsemogočnega”. Ponavadi imam tako željo v trenutkih nemoči. Želja po čudežni odrešitvi. Ki pa me nikoli ne doleti. Torej nimam najmanjše možnosti, da bi verjela kaj drugega. Morala je stvar superega in je ne povezujem z bogom. Je osebna in odsev okolja. Sem absolutno človek, ki verjame, da obstaja več, kot lahko dojamemo, in da je del, ki ga dojamemo postopoma vedno večji. Mirno živim brez ideje boga v verskem smislu. V poetičnem pa je že našel mesto tudi pri meni, zato, ker je živa ideja v kakšnem drugem človeku in jaz ne pišem sebi. In če bi že karkoli vplivalo name na tak način, da bi bila sposobna verjeti in bi vero potrebovala, bi verjetno gledala nanjo podobno kot ti. Vsekakor ne bi potrebovala njene institucionalnosti. Včasih v življenju se vedarle zgodi, da človek ne ve kaj je prav. in mu njegova vest za odločitev ne zadostuje. Takrat bi človek rad nasvet, dileme, kako priti do sreče ne da bi koga onesrečil,so najhujše. Ti bi se verjetno obrnila v Koran in iskala napotek v njegovih modrih zapisih. Jaz bi v sebi analizirala poštenost, iskrenost pravičnost in človekove pravice – do skrajnosti. Utrudilo bi me na smrt. Zato se temu v svoji osebni filozofiji zelo veliko posvečam. In znotraj vseh kategorij obravnavam tako razum kot čustvo in sama iščem odgovore. In vzgajam svojo odgovornost. In zakaj pri pravicah nisem omenila dolžnosti. Pravice so mi bolj intimne, dolžnosti pa bolj družbene. in zdi se mi, da mora človek vsa vprašanja najprej rešiti na intimni ravni. Sicer rešitve, ki upošteva družbo, v sebi ne bo nikoli sprejel. Vera se mi zdi glede tega manj zapletena, ker uči. in vernik verjame. Jaz pa dvomim v vse in si moram za vsako odločitev najti ustrezne argumente, ki pretehtajo.

    Jaz v Islamu, takem kot ga vidiš ti, ki se ga lotevaš z odprtim srcem in razumom (in z dovolj veliko razgledanostjo od prej) ne vidim nič slabega. Krščanske čirule čarule so mi bistveno manj všeč. In tudi če Biblijo bereš natančno, je zelo kontradiktorna in diskriminatorna. Opraviči tako dobro kot tudi slabo dejanje. In potem se resno vprašaš česa te uči. Dobro in slabo je sicer težko absolutno določiti, ker je zadaj vedno relativnost. Pa vendar: ljubi svojega bljižnjega bi moralo vedno izključiti obsodbo drugače mislečega. Pa ga ne. V take nauke ne bi mogla nikoli verjeti. In takih vidikov pri muslimanski sveti vojni tudi ne razumem. Ti boš gotovo rekla, da to ni islam. Zaščitila boš svoj ideal, ker ti je kot tak dostopen in takega si si želela in v takega verjameš. In kaj je tisto drugo, kar vere puščajo za seboj v vseh svojih možnih oblikah? Zato sem popolnoma zadovoljna s svojim neverništvom. Čeprav včasih tako zelo težko živim in nobene utehe ne najdem. Sprejemam svojo nevednost in majhnost kot dejstvo, ki ga moram spremeniti. Moram se učiti in rasti kot osebnost. Zame je to edina pot. In največ kar zmorem je iskrena ljubezen. Vesela sem, da sem jo našla vsaj v sebi.

    Verjetno bi se marsikomu zdelo veliko boljše biti vernik. Se mi zdi, da je po svetu itak vernikov več. Je pa zanimivo, da na tvoj način najde islam veliko ljudi zahodnega sveta. Ne obremenjujejo jih določene tradicije, ki ga spremljajo v manj razvitem svetu. Direktno sežejo v srce duhovne hrane in se v tem uspejo najti. In to človeka osrečuje, poveča občutek varnosti. Se mi zdi?

  2. 2
    P.J.
    11/08/2010 ob 9:03 AM

    Tisti, ki razume in spozna, postane večji od razumljenega in spoznanega.

    Stvarnik ni niti božanstvo niti blaženost niti popolnost. Triada je prej njegovo nespoznavno postvarjenje, ne pa njegov atribut; in on je prej nekdo drug, boljši od blaženosti in božanskosti in popolnosti. Kajti ni popoln, marveč je nekaj drugega, odličnejšega. Ni niti brezmejen niti omejen z drugim. Prej je nekaj boljšega. Ni telesen. Ni netelesen. Ni velik. Ni majhen. Ni število. Ni bitje. Niti ni nekaj, kar obstaja, nekaj, kar bi kdo lahko spoznal. Temveč je nekaj drugega, boljšega, nekaj, česar ne moreš spoznati. …Ne deleži niti v eonu niti v času. Ničesar ne prejema od česarkoli drugega. Ne zmanjšuje se, niti ne zmanjšuje česa drugega, niti ni nezmanjšan. Marveč je sebe-zaobsegajoč, kakor nekaj tako nespoznavnega, da presega vse, ki se odlikujejo po nespoznavnosti.

    Ko me je večna Luč vzela iz oblačila, ki me je odevalo, in me ponesla navzgor k svetemu kraju, katerega podoba ne more biti razodeta v svetu, tedaj sem s pomočjo velike milosti videl vse tiste, o katerih sem bil slišal. Počastil sem jih vse in se povzpel čez svoje spoznanje ter se približal spoznanju Celovitosti.

    Vse, kar je vidno, je posnetek tistega, kar je skrito. Kajti kakor ogenj, ki gori na nekem kraju, ne da bi bil omejen po njem, takšno je tudi sonce, katerega žarki sežejo do vseh krajev na zemlji. Podobno ima Kristus eno samo bitje in daje luč vsakemu kraju. V tem pomenu govori tudi o našem duhu, kakor da bi bil luč, ki gori in osvetljuje kraj. S tem da je del duše, daje luč vsem delom.

    Duh, glede na dejansko bitje, je na nekem kraju, kar pomeni, da je v telesu; toda glede na misel, duh ni na nobenem kraju. Le kako bi bil na kakem kraju, ko pa lahko misli katerikoli kraj?

    Toda omenimo lahko nekaj še vzvišenejšega. Ne misli v srcu svojem, da Stvarnik obstaja na nekem kraju. Če omejiš Stvarnika, ki je Stvarnik vsega, na kak kraj, potem bi moral reči, da je tisti kraj vzvišenejši od Njega, ki naj bi v njem prebival. Zakaj vsebujoče je vzvišenejše od vsebovanega. Zakaj nobenega kraja ni, ki bi se imenoval netelesni. Kajti ni prav, če rečemo, da je Stvarnik telo. Iz tega bi namreč sledilo, da bi morali temu telesu pripisovati večanje in manjšanje, tako da Stvarnik, ki bi bil podvržen obojemu, ne bi ostal neminljiv.

    Stvarnik je na vsakem kraju; po drugi strani, ni na nobenem kraju. Glede na moč je seveda na vsakem kraju; toda glede na božanskost na nobenem kraju. Zatorej je mogoče le malo spoznati Stvarnika. Glede na svojo moč zapolnjuje vsak kraj, toda nič ga ne zaobsega v vzvišenosti njegove božanskosti. Vse je v Stvarniku, toda Stvarnik ni v ničemer.

    Kaj torej pomeni spoznati Stvarnika? On je vse, kar je v resnici. Toda ni mogoče gledati v Kristusa in videti Boga, kakor ni mogoče gledati v sonce in videti Svetlobo. Bog vidi vsakogar; nihče ne gleda vanj.

  3. 3
    spomincicaspomincica
    11/08/2010 ob 9:43 AM

    čeprav res ne deliva prepričanj, naj brez zamere prosim pripomnim, da je zame “bog” ljubezen. ali je edina ali troedina ali mnogoedina, pa je po mojem odvisno samo od poti, po kateri greš, ko iščeš resnico/ljubezen/boga. in ko najdeš, so vsi obredi in običaji nekaj tako samoumevnega, da se za to ni treba niti prilagajati, kaj šele opravičevati.

    ergo: všeč si mi. všeč si mi, ker si tako pogumna, da si šla iskat resnico, ljubezen in boga tako daleč. in še bolj si mi všeč, ker si to vse ne samo našla, ampak si pripravljena deliti tudi z nami! :wink:

    sončen pozdrav v egipt!

  4. 4
    frenki
    11/08/2010 ob 9:44 AM

    Hvala bogu da si kristjani in muslimani niso čisto nič podobni. Če bi bilo to res bi takoj zamenjal krščanstvo za budizem ali kaj podobnega.

  5. 5
    Nataša
    11/08/2010 ob 9:46 AM

    Krščanstvo in islam imata stičišče že v stari zavezi – Abraham je imel s sužnjo Agaro sina Izmaela in ju je izgnal. Izmael naj bi bil kasneje nekak praoče ali prednik muslimanov. Kar si zgoraj naštela, so po mojem mnenju univerzalna pravila uspešnega sobivanja, ki se nekako pojavljajo v vseh velikih religijah…če bi se jih ljudje vsaj pol držali, bi bilo življenje na Zemlji precej bolj znosno in prijazno. Lep ramadan! :)

  6. 6
    MMT (Aljoša)
    11/08/2010 ob 10:38 AM

    Zanimiv zapis. Predvsem zadnja dva odstavka :)

    Ma zakaj bi omejevali vsemogočnost Boga na človeška dojemanja? Mislim, da je religija (kot urejen sistem načina verovanja) samo ena od poti do Boga, vendar vsak človek mora izdelati oseben odnos do Boga in do bližnjega.

  7. 7
    P.J.
    11/08/2010 ob 1:30 PM
    Hvala bogu da si kristjani in muslimani niso čisto nič podobni.

    Lahko te zanimive trditve s čim podkrepiš? Kajti, kolikor sem v zadnjih dveh desetletjih preučeval, sem spoznaval bolj ali manj variacije na temo enega, ki temeljijo na enotnem bistvu…

    Ali pa si morda mislil na rimo-katolicizem in ga zmotno poimenoval krščanstvo? Pa da ne bom preveč ugibal, bom raje besedo prepustil sogovorniku. Izhodišča so nadvse zanimiva.

  8. 8
    nevenkanevenka
    11/08/2010 ob 1:42 PM

    Frenki je najbrž mislil na kulturne razlike. Način življenja, tradicije, ki so tudi versko pogojene. A še zdaleč ne samo versko, tudi geografsko in zgodovinsko…

  9. 9
    NordStar
    11/08/2010 ob 2:58 PM

    Huh, prvo kar mi pade na pamet je, ali boš uporabljala tisti tekstil, ki zakrije obraz? Verjamem, da nekaterim ženskam to paše, ker se jim ni treba “rihtat”, pa kakšna kila viška se sploh ne pozna… ampak ti pišeš bolj globoko. O tem pa nimam mišljenja.

  10. 10
    Špelca
    11/08/2010 ob 5:26 PM

    Draga Bata, pogumno izpostavljaš svoje intimno dojemanje vere in ne nazadnje samo tvojo vero. Upam, da bodo sokomentatorji polni potrpežljivosti in razumevanja in sprejemanja drugačnosti.

    Sama sem ti v enem ‘kratkem’ mailu zapisala zelo na kratko, da verujem, a da je težko na kratko opisati, v kaj in kako. Vsekakor ne v institucijo cerkve, džamije ali katere druge institucije, ki naj bi predstavljala in posredovala vero svojim verujočim, hkrati pa v imenu vere omejevala svoje ovčice. Množico je pač treba omejiti, jo postaviti v nek okvir, da jo lahko tako ali drugače nadzoruješ.

    Niti ne morem reči, da verujem v krščanskega boga ali boga katere druge vere, kajti verjamem v tisto neomejeno, v tisto nekaj, kar ne moreš poimenovati zgolj z eno besedo ali nekaj strani dolgim opisom,ker se ne da opisati, prešteti, … Verjamem v tisto, kar se je v mojem osebnem življenju izkazalo oziroma pokazalo, ne pa v tisto, kar bi me naučili v cerkvi ali kakem drugem svetišču. Verjamem, ker sem imela in imam take osebne izkušnje, kot jih pač imam.

    Na kratko: verjamem v to, da se vsak človek rodi s pravico biti srečen, ljubljen in svoboden. Največji jetniki so tisti, ki so si sami odvzeli vse to. In verjamem, da je nekaj, nekaj neotipljivega, nekaj nevidnega, nekaj nedoločljivega, nekaj netelesnega, kar pripadniki različnih ver različno poimenujejo in skušajo razložiti tako, da jim koristi/ugaja/ … a tisto je po mojem intimna stvar posameznika – vera je stvar posameznika.

    Vera je vsekakor večna tema, o kateri se lahko znova in znova pogovarja in prepira.

    Verjamem v Ljubezen, Spoštovanje, Sprejemanje in Dajanje.

    Lepo bodi …

  11. 11
    P.J.
    11/08/2010 ob 6:15 PM

    @Špelca: dovolil si bom malc spodbosti te k razmišljanju, če ti je ljubo. ;)

    … Verjamem v tisto, kar se je v mojem osebnem življenju izkazalo oziroma pokazalo, …

    1.) Kdo si ti čigar je tvoje življenje? 2.) Kako razločevati med osebnim in ne-osebnim življenjem? 2.) Čas (preteklost/prihodnost) je orodje razuma, za razmejevanje prostora (misli). Če se je že izkazalo oz. pokazalo, ali je potemtakem v tem kaj za verjeti? Ali je morda izkustvo tistega, kar je bilo izostalo in je treba o tem soditi? Oz. če verjamem v preteklost, mar ne plavam proti toku?

    … a tisto je po mojem intimna stvar posameznika – vera je stvar posameznika …

    3.) Gre inačiti svobodno voljo z vero? Je vera v resnici posledica in če je, česa potem? Ali bi morda lahko rekli celo obratno, da je vera tista, ki spodbuja razum k stvaritvi idej? Bi se sicer razumsko lotili stvaritve ideje, če bi ne bilo vere v izkustvo poti?

    V veselje mi bo brati morebitne odgovore. Tudi drugih, katerih nisem neposredno naslovil.

  12. 12
    P.J.
    11/08/2010 ob 6:23 PM

    @Nevenka: vsekakor je lahko mislil mnogo tega. Odgovarjal (spraševal) sem zgolj po zapisanem. Poznam zelo malo ljudi, ki gojijo krščanski nauk in v veselje mi je izmenjati besedo z vsakim, kateremu je blizu.

    Odtod tudi presenečenje, katerega sem izrazil. Kolikor je meni znano je namreč možno potegniti precej paralel med krščanskim in islamskim naukom na socialnem, kulturnem in veroizpovednem področju. Celo več, kakor z navidez bolj sorodnimi izpeljankami, kot so pravoslavje, vzhodni in rimski katolicizem ali celo protestantizem.

  13. 13
    nevenkanevenka
    11/08/2010 ob 6:55 PM

    Ja, ampak po blogih se oglasijo ljudje tudi z bolj pavšalnimi mnenji, ne smeš biti razočaran, če se jim ne zdi “cepiti vsako dlako” in se sploh ne izražajo dovolj pricizno.

  14. 14
    niko
    11/08/2010 ob 7:33 PM

    Joj, ljudje – NE BOM SE VPRAŠAL, ČE STE NORMALNI, VPRAŠAL SE BOM, ČE STE LJUDJE?

    Da P.J. v komentarju 2. napiše traktat nesmislov, ki ostanejo povsem v domeni manipulacij, iluzij in neargumentirani (poudarek je na manipulacij in neargumentirani), potem pa od “frenka”, ki je avtor komentarja številka 4. zahteva podkrepitev trditve (kopiram in prenašam): “Hvala bogu da si kristjani in muslimani niso čisto nič podobni. Če bi bilo to res bi takoj zamenjal krščanstvo za budizem ali kaj podobnega.” je lahko res le mejni primer celo za norišnico iskalcev ideologoje. Sreča, da s takimi razmišljanji niste mogli v preteklosti vplivati na zgodovino – morda nas bi bilo pa le kakšni dve milijardi?

    Kam ti zahaja pamet, človek?

  15. 15
    Špelca
    11/08/2010 ob 7:33 PM

    hehe, saj si me recimo spodbodel že prej, ne samo, ko si se odločil cepiti moj stavek ali dva ;)

    Pustila sem stavek “… Verjamem v tisto, kar se je v mojem osebnem življenju izkazalo oziroma pokazalo, … “, ker na spletu ne bom razlagala o mojih osebnih izkušnjah in podrobnosti iz mojega življenja. Se pač tu ne (popolnoma) razgaljam. In ja, mojega – torej tistega, ki ga živim jaz. Osebnega sem pa napisala, čeprav bi mogoče bilo bolj primerno privatnega/zasebnega/intimnega/…, ne tistega, ki ga živim kot pripadnica množice, neke skupnosti, ampak mojega, na ravni moje osebnosti, moje intime itd.

    Na videz poudarjam ‘moje’, pa ne gre za to, da bi si lastila kaj, ampak za ločevanje med skupnostjo in posameznikom.

    Pa se nisem spuščala na drugo raven, na tisto, ki si jo nakazal ti, ker ni bil moj namen.

  16. 16
    P.J.
    11/08/2010 ob 8:35 PM

    Kljub temu, da ne razumem isto, kaj je želel Niko povedati v komentarju #14, bom vseeno pojasnil, da je komentar #2, ki sem ga zapisal, pravzaprav prepis t.i. apokrifov, s katerim sem žele podkrepiti (še pred omenjenim komentarjem #4) sorodnost krščanskega in islamskga nauka (v izhodiščnem prispevku).

    Večina, ki bere komentarje, ki jih tu zapišem, je verjetno že opazila, da poskusim iskati paralele med islamskim naukom, ki ga predstavi Bata in postrežem s sorodno vsebino iz krščanskih spisov.

    Navedeni citati so vzeti iz traktata Allogenes, v delu kjer govori o enosti in trojnosti, kar je bilo izpostavljeno v izhodiščnem prispevku. ;)

  17. 17
    P.J.
    11/08/2010 ob 8:44 PM

    @Špelca #15: hvaležen sem, da si namenila čas za odgovor.

  18. 18
    niko
    12/08/2010 ob 1:08 AM

    P.J., jaz seveda ne bom diskutital z zapisi do Geneze nazaj, bom pa komentiral komentatorje, ki napišejo ali prepišejo nekaj, s čimer se ne strinjam – v tem primeru torej tebe.

    Če si nekaj sprejel za svoje in preneseš naprej, potem si pač ti pravi razlagalec in zagovornik.

    ;)

  19. 19
    batabata
    12/08/2010 ob 5:13 AM

    Res nisem vedela, da se bo vsulo toliko komentarjev. Želela sem samo dopolniti mojo zgodbo in povedati kako razmišljam. Res nikogar nisem imela namen prizadeti ali užaliti.

    Vsem se vam zahvaljujem za vaše mnenje in vaša razmišljanja, tudi če boste debatirali med seboj, me nič ne moti, le meni prosim oprostite, ker mi take debate jemljejo preveč energije in na koncu je ponavadi vedno kreg. ;)

    Bi samo odgovorila Nord Staru, ker me je vprašal o zakrivanju obraza.

    Ne, nimam namena, zakrivati obraz, ker tega od mene niti Bog ne zahteva. Vem, da je to sedaj hot tema v EU in da se pojavljajo razna mnenja okoli tega, ampak jaz naj mi Bog oprosti nisem pristaš zakrivanja obraza…

    In pa še eno stavek Frenkiju, res se ne morem zadržati, da mu ne bi odgovorila.

    Frenki, prjatu… ko boš odprel kakšno knjigo in prebral kaj Islam sploh je, ti želim lep preostanek življenja kot budistu. ;)

  20. 20
    nevenkanevenka
    12/08/2010 ob 6:07 AM

    Oho, ta je pa dobra, sedaj je pa vsak človek, ki analizira in primerja avtomatično zagovornik. To so znanstvene metode, ki pripeljejo do objektivnih rezulatov, zaradi katerih ni treba nikogar dati na grmado. Je ni stvari na svetu, ki ne bi imela dobrih plati in slabih. Temu se tudi nobena vera ne more izogniti. Bata je lahko vesela, da ji je dostopen islam iz knjig. Tista preprosta praksa, ki mu daje pečat v očeh ljudi, kot je Frenki, pa ni tako rožnata. In je težko reči, da tisto pa ni islam. Implementacija ideje je tudi pomembna. V tolažbo mi je, da se z razvojem civiliziranosti tudi implementacija počasi približuje čisti ideji. Najuje je, kadar je vera zlorabljena za kakršnokoli oblast nad človekom. Katerakoli ideja.

  21. 21
    milenči
    12/08/2010 ob 6:41 AM

    “Biti veren” je strašno intimna zadeva, ker – vsaj meni- to ne pomeni besedičiti, temveč v “veri živeti”, v veri “delati”….Če bi vsi ljudje, tudi tisti, ki preavijo, da so verni (pa ni važno, kateri veri pripadajo) v praksi počeli tisto, kar govorijo usta, bi imeli na zemlji raj…. Žal je tako, da nauke, ki jih poznamo, človek že tisočletja izrablja v svoje- take in drugačne – namene. Vsaka vera si- prej kot delati “dobro” – omogoči t. i. inštitucijo, ki pa z vero kot tako nima prav nobene zveze. In potem (ali – zato) je svet danes v domala popolnem moralnem razsulu….da je temu tudi tako, pa so znatno pripomogli tisti, ki tvorijo inštitucijo tako tvoje kot tudi moje “cerkve”. :-( Že lep čas res NE verjamem več besedam. Te so postale cenene in poceni. Okoli nas (mene) pa jih vedno bolj in vedno pogostje trosijo (za nameček) še tisti, ki klobasajo o čakrah, o duhovnih nivojih in podobnem sranju, s katerim hočejo pokazati , kako majhni so drugi in kako “veliki” so sami. Skratka- mene bi strašno razveselilo, če bi mi bilo dano, da bi nekoč živelia – med ljudmi, pa četudi bi ti poznali “le” deset zapovedi, katere pa so- pod različnimi imeni in vsebinami- itak vkalkulirani v vsa verstva tega sveta.

  22. 22
    nevenkanevenka
    12/08/2010 ob 6:47 AM

    Bata, jaz se ob tvojem pisanju ne čutim prizadeta. Samo zanimivo mi je. In ugotavljam razlike. Kot nevernik, se moram tudi nekako znajti v žviljenju. Ne samo sama s seboj, tudi z verniki. Prednostno verjamem v preverljive stvari, znanstveno potrjene. Vsako življenje nujno potrebuje neko ogrodje. Nekaterim je to vera. Me pa zelo mučijo vprašanja na katera je znanost dala nedvoumne odgovore, pa kakšne vere še vedno ščitijo svoje dogme, take reči so mi skregane s pametjo. In, da se vernik oklepa neke interpretacije, ki jo je ralnost že tisočkrat povozila? To mi ne gre skupaj. Tega je v krščanstvu polno. In se mi zdi moteče, če se verski pogled ne prilagodi. Ker v pogovoru s človekom, ki je veren, lahko že ob zame čisto navadni temi, prizadeneš njegova verska čustva, ker si preznanstven. Take reči so mi kot neverniku zelo težke. Potem si pa netoleranten :-(

  23. 23
    nevenkanevenka
    12/08/2010 ob 7:01 AM

    Ena mala zgodbica: V naši ulici je živel nek samotarski človek, ni si ustvaril družine, bil je velik tehnični strokovnjak, tih, skromen. Nekateri so ga opravljali, da je homoseksualno usmerjen in da zato tako živi. Ne bi vedela. Gotovo pa je bil eden najbolj vernih ljudi, ki sem jih poznala in katoliška cerkev je ravno do tako značenih skrajno nemilostna. Tudi, če je bil, v taki družbi ni imel šanse živeti po svoje, slej ko prej bi ga določene sredine izločile. Že to, da je bil cerkven, je bilo v preteklih časih dovoj. Zadnja leta je svojo osamljenost preganljal z muckom. Zelo rad ga je imel in večkrat sva imela mačje pogovore. Meni so včasih v ulici rekli kar mamamuc. Poskrbela sem za celo vrsto ubogih živali. In potem je ta njegov mucek preminil. Nisem videla bolj žalostnega človeka. In v tej svoji žalosti se je s svojo vero vred obrnil na nevernika, name. Vprašal me je če obstajajo nebesa tudi za mucke. V krščanstvu živali ne gredo v nebesa. V taki čudni moralni zadregi pa še nisem bila. Premišljevala sem kaj naj rečem. Potem sem rekla. Če verjamete, da obstajajo nebesa za ljudi in nebesa bi morala biti najlepši kraj, potem ta najlepši kraj gotovo ne more biti brez vašega mucka, sicer pa najlepši ne bi bil. Potrepljal me je po ramenih in bil resnično hvaležen za moj nekrščanski odgovor. Tak je ta svet.

  24. 24
    P.J.P.J.
    12/08/2010 ob 9:15 AM

    @Niko: hvala, da si namenil čas za pojasnilo. Za polemiziranje o edini resnici nisem pravi naslov. Sam čutim, da je v večini starodavnih naukov zrno resnice, katerega je dolžnost vsakega posameznika gojiti. Spoznanje se (sicer zgolj lahko) zgodi na osebni ravni (kakor sem že napeljal v vprašanjih Špeli).

    Glede na to, da se na nek način postavljaš v vlogo (neo?)platonovskega učitelja v smislu dolžnosti pokazati učencu, da je ne-resnica, bi si celo drznil domnevati, da občutiva v marsičem podobno. Se bom pa raje postil podučiti, kakor da bi zgolj domneval.

  25. 25
    olna
    12/08/2010 ob 12:31 PM

    Ne domišljam si, da je moje mnenje kaj prida pomembno, ampak vse, kar sem hotela napisati, sta napisali Špelca in Milenči.

    Ne vidim prav nobene potrebe po “organiziranosti” verskega življenja. Organiziranost omejuje in ustvarja nadzor. Pa če organizirani verujoči to čutijo/priznajo ali pa ne.

    Ne vem, kako je z božjimi zapovedmi v drugih verah, ampak pri krščanski veri mi veliko povedo že prve tri – ki so namenjene “bogaboječnosti”. To je očitno najpomembnejše…

    Zadostovalo bi že, da bi vsakdo živel po načelu “Ne stori drugemu, kar ne želiš, da drugi stori tebi” (oziroma, stori drugemu samo tisto, kar želiš, da drugi stori tebi). Tu so vsebovani pravičnost, spoštovanje, sočutje. V osnovi je to vse, kar potrebujemo. Če hočete – v TEM je bog. Ne v institucijah, organiziranosti, prepovedih, ritualih.

  26. 26
    Andrej
    12/08/2010 ob 12:58 PM

    Tako bom rekel – nisi prav nič staromodna zaradi tega, ker spoštuješ neke zadeve, ki jih človek noče več spoštovati. Ne razume, da so mu te stvari zelo blizu. Po mojem mnenju nima nekega velikega smisla, da razlagaš, zakaj ne verjameš v te naše krščanske zadeve, ampak je bolj važno vedeti, kaj te nagovarja v tvoji veri. In zelo sem vesel, ko mi zna nekdo dobro razložiti bistvene zadeve muslimanske vere oz. kako ga ta nagovarja.

  27. 27
    niko
    12/08/2010 ob 2:10 PM

    Hej, P.J., ne mešaj za cvrtnjak, dokler ga z jajci ne argumentiraš.

    Tvoji pogledi, tvoja mnenja mi pač ne pomenijo nič – LE TVOJE UTEMELJITVE ZA TO, KAR PRODAJAŠ, PONUDI! TO ZNA IN MORA STORITI VSAK TRGOVSKI POTNIK.

    Jaz pač nisem pravi naslov za polemiziranje in deklarirane načelnosti brez trdne podlage – sem pa odprt za argumentiranje.

  28. 28
    niko
    12/08/2010 ob 2:14 PM

    Nevenka – glede nebes, bi rekel, da so edina nebesa v spominu. Dokler je kdo, ki se spomni, so tudi nebesa.

    Je pa dobra tema za svetlobo duše.

  29. 29
    niko
    12/08/2010 ob 2:19 PM

    Milenči – čakre so stvarnost. Nekaj svojih “treniram” vsako jutro (no, skoraj vsako, če mi čas in volja dopuščata – a če jih par dni zanemarim imam povsem otipljive in boleče težave).

  30. 30
    nevenkanevenka
    12/08/2010 ob 3:16 PM

    Meni so krščanske zadeve toliko NAŠE kot islam. Ne vem zakaj se Andrej tako izraža, da je vse podredil krščanstvu, pri vseh verah in neveri, ki jih v Sloveniji imamo. Res pa je, da je vsaj katoliška veja pri nas čez vse oblastna.

  31. 31
    nevenkanevenka
    12/08/2010 ob 3:20 PM

    In še naprej bom ocenjevala verski odnos do žensk po tem ali jim vera in njena organizacija dopuščata opravljanje najbolj spoštovanih verskih funkcij. Recimo, da to primerjam s posvetno volilno pravico.

  32. 32
    P.J.P.J.
    12/08/2010 ob 4:44 PM

    @niko: če se ozreva na trditev, da sta si islam in krščanstvo sorodna in da se ti z njo pač ne strinjaš, potemtakem je pač to tako.

    Če pogledam permise, iz katerih sem izhajal… Oba teksta (Koran in Stara zaveza) sta napisana v sorodnih semitskih jezikih. Pri obeh verovanjih nastopa en bog (monoteizem), kar jih pravzaprav loči od indoevropskih politeističnih verovanj. Velja omeniti morda še izpostavljanje verbalne komunikacije semitov napram vizualni, značilni za indoevropejce. Tako v islamu, kakor v krščanstvu je za obredje značilno (praviloma glasno) verbalno izražanje molitve. Tudi linearno pojmovanje časa je značilno tako za muslimane, kakor za kristjane, za razliko od indoevropskega cikličnega in/ali spiralnega dojemanja časa. Obe verstvi si delita tudi kar nekaj konkretnih likov, kot so npr. Noe, Abraham, Mojzes, … Hkrati je za obe verstvi značilna tudi skromnost, ponižnost, … in določenost usode. Islam kot tak je v osnovi reinterpretacija oz. bolje rečeno nadgradnja krščanstva nove zaveze. V končni fazi tudi nadangel Gabriel nastopa v svetem pismu kot glasnik rojstva Janeza krstnika in Jezusa in hkrati nekaj sto let kasneje Mohamedu razloži novo monoteistično religijo.

    Iz vseh naštetih permis jaz ne znam skleniti drugače, kakor sem že – da gre za sorodne religije. Za dodatno (proti?)argumentacijo bo pač moral poskrbeti vsak sam.

    Če pa je sporna druga (sicer bolj posredna) trditev, da rimo-katolicizem nima prav dosti opraviti s krščanstvom, naj spomnim na to, da je edina zares uspešna (nekaj desetletij trajajoča) križarska vojna bila usmerjena proti pravovernim kristjanom, ki pa so zavračali Cerkev, kot posrednika med vernikom in Bogom.

    Skratka, jaz ne razumem, kaj bi bilo treba dodatno argumentirati, saj govorim o rečeh, ki so jasne povprečno razgledanemu človeku. Lahko pa seveda, da ne poznam nekih dejstev in jim bom z veseljem prisluhnil. ;)

  33. 33
    Andrej
    12/08/2010 ob 5:16 PM

    Kadar nekdo govori o svoji družini, reče ponavadi ‘naša družina’, ker sem kristjan, zato imam krščanske zadeve za naše zadeve – s tem si jih ne lastim! Bata čisto mirno lahko reče za islamske razlage ‘naše’, ker spada v tisto družino. Ona je vernica in jaz sem vernik – mislim, da se pogovarjamo na tej ravni.

  34. 34
    batabata
    12/08/2010 ob 5:30 PM

    Islam je nadgradnja krščanstva in zaključek. Krščanstvo je nadgradnja judovstva.

    Judje ne priznavajo Jezusa naj bo mir nad njim in še vedno čakajo preroka… Kristjani ne priznavajo Mohameda naj bo mir nad njim…

    Muslimani priznavamo vse pred Jezusom in pa še Mohameda po Jezusu.

    Kristjani Marijo Jezusovo mater povzdigujejo v nad žensko tudi pri muslimanih je Marija ena izmed štirih najboljših žensk kar jih je in jih bo živelo.

    Med tem ko Judje ne verjamejo v Jezusa in Marijo, muslimani verjamemo v brezmadežno rojstvo in verjamemo v Jezusa , le da ni bil Božji sin temveč Poslanec. In verjamemo, da ni umrel in je bil vzet v nebesa in se bo vrnil na zemljo…

    Mislim če pa tukaj ne najdeš podobnosti potem pa res ne razumem?

    Muslimani priznavano vse knjige pred Koranom vendar uporabljamo samo Koran, ker je edini ostal nespremenjen v originalu.

    Muslimani verjamemo v angele prav tako kot kristjani.

    Muslimani verjamemo v pekel in nebesa prav tako kot kristjani.

    in tako naprej… sicer pa zakaj bi se mi matrali in naštevali, kar so že drugi naredili namesto nas.

    Islam & Krščanstvo podobnosti in razlike

    lp, bata

  35. 35
    Sphodros RufipesSphodros Rufipes
    12/08/2010 ob 6:05 PM

    Dovolite mi en vic za malo sprostitve pri iskanju drugih poti do Boga …

    Ko se je Krištof Kolumb odpravljal na svojo pot, je bojda rekel:

    “Raje crknem na odprtem morju Atlantika pri iskanju druge poti, kot da imam na običajni poti do Indije še enkrat opravka se temi mentalnimi fanatiki na Bližnjem vzhodu, ki se nenehno pobijajo med sabo, namreč judi, kristjani in muslimani!”

  36. 36
    štulič
    12/08/2010 ob 6:28 PM

    “Islam je nadgradnja krščanstva in zaključek. Krščanstvo je nadgradnja judovstva.”

    hehe; Drzna misel dear bata pa verjetno ne tako daleččč od Absolutne Resnice!!!

    (čekajuč sabah s šejtanom press) :twisted:

  37. 37
    ana
    12/08/2010 ob 6:31 PM

    mene predvsem čudi to, da človek do sedaj ni porajtal, koliko dela je potrebnega za čas svojega živjenja posvetiti temu, kar JE. odkrivanju, spoznavanju vsega, kar smo sposobni, kar je v nas skritega, to sprejeti ali spremeniti ali dodati ipd. se soočati z naravo čustve in naravo uma – ne samo, da je že to dovolj strašljivo, ampak vznemirljivo. zatekati se zavestno ves čas v nekaj, kar iščemo zunaj nas in smo se odločili verjeti brez da bi živeli proaktivno…zapramljamo čas za prava spoznanja, ki bi nas naredila bolj normalne.

    z verovanjem v t.i. Bogove pride toliko anomalij, toliko barier in omejenosti…to je neizbežno.

    jaz verjamem v toliko “stvari”, pa jih ne bi sedaj naštevala…vse pa izvira iz vere vase in v to, da se vse dogaja z nekim razlogom oz. kot se “mora”…

  38. 38
    P.J.
    12/08/2010 ob 8:11 PM

    Sedaj bi se že skoraj prilegel traktat o pobegu iz Platonove votline, a se mu bom ognil, da se izognem potrebi argumentacije citata. :D

    Me pa zanima nekaj Bata… Izjava v izhodiščnem prispevku… kaj si mislila s tem, da mi (ljudje, človek) potrebujemo Boga?

  39. 39
    marš na drinimarš na drini
    12/08/2010 ob 9:44 PM

    mislim, da je pri tej debati o podobnostih in razlikah med islamom in krščanstvom, treba upoštevati dejstvo, da sta si kulturni platformi krščanstva in islama zelo različni. in ravno zaradi tega prihaja tudi do trenj. če je krščanstvo bolj kot ne sprejelo liberalne vrednote, ki so nujne za neko svobodno družbo, je islam na tem področju še v zaostanku. ampak to je spet bolj kulturne kot pa verske narave.

  40. 40
    Špelca
    12/08/2010 ob 10:13 PM

    Draga bata, in jaz, ki se obračam k angelom, sem pravzaprav ugotovila, da so ti angeli lahko krščanski ali muslimanski … :)

  41. 41
    olna
    12/08/2010 ob 11:07 PM

    Marš na Drini, liberalnih vrednot, kot jih razumemo v krščanstvu, v islamu po logiki ne more biti. Islam namreč ni samo religija, ampak so s Koranom urejena vsa področja človekovega življenja – od politike do osebne higiene. In vse, kar je vmes.

  42. 42
    marš na drinimarš na drini
    12/08/2010 ob 11:59 PM

    olna,

    to nikakor ne drži. obstajajo tudi muslimani, ki so popolnoma asimilirani v sistem liberalnih vrednot zahoda. to recimo velja za večino muslimanov v ZDA, oziroma na zahodu nasploh. tako da tu ne gre enačiti vere s kulturno pripadnostjo. to, o čemer ti govoriš se pa recimo dogaja v kakšnem iranu ali indoneziji, kjer ne gre za islam kot tak, ampak kulturno tradicijo.

  43. 43
    olna
    13/08/2010 ob 12:59 AM

    Marš na Drini, seveda imaš prav, v mislih sem imela islamske države. Sicer so tudi nekatere islamske države malce “liberalnejše”, vendar med “pravimi” muslimani tisti, ki se ne držijo zapovedi korana, veljajo za “slabe”.

  44. 44
    P.J.P.J.
    13/08/2010 ob 1:26 AM

    Poraja se vprašanje, ali je musliman, vpet v sistem liberalnih vrednot zahoda, sploh še lahko musliman?

  45. 45
    batabata
    13/08/2010 ob 4:41 AM

    Olna,

    Muslimani si lahko kjerkoli na svetu ne glede na okolico. Muslimana te ne dela družba. To pride iz tebe odvisno kako močan iman imaš.

    Moja družina in jaz smo lahko točno to kar smo tukaj, tudi v Sloveniji… pravzaprav smo tudi bili za eno leto :)

    Res, da je v Egiptu prakticirati Islam lažje kot v Sloveniji ampak, kdor ima voljo ga prakticira kjer hoče.

    Sploh ne razumem v čem je problem?!

    Kaj takega pa muslimani počnemo, da ne bi mogli živeti v Sloveniji? :)

  46. 46
    batabata
    13/08/2010 ob 4:54 AM

    P.J.,

    Me pa zanima nekaj Bata… Izjava v izhodiščnem prispevku… kaj si mislila s tem, da mi (ljudje, človek) potrebujemo Boga?

    Bojim se. da te bo moj odgovorol razočaral, kajti nič posebnega s tem ne mislim. Samo to, da je Bogu, čisto vse eno kako jaz preživim svoje življenje, med tem ko meni ne bi smelo biti vse eno kako živim. ;)

  47. 47
    nevenkanevenka
    13/08/2010 ob 6:41 AM

    Saj tudi meni ni vseeno kako živim in če bi bilo ob prepostavki, da bog je, bogu vseeno kako živim, ga pa res sploh nič ne rabim. Vseeno je že mojemu sosedu. Pa še temu ne čisto, torej je dober sosed zame že zelo dobra rešitev. Še posebno, če mi res kdaj pomaga. Za vzgled v žviljenju pa človek lahko ima boljše ljudi od sebe, če ga potrebuje, če ne zna izoblikovati lastnih zahtev do sebe. Jaz sem ves čas mislila, da ljudje v svojih bogovih pravzaprav iščejo zaščito in podporo in jim vera pomaga izgraditi to, česar sami ne zmorejo, to je več samozaupanja. Vera v filozofskem smislu mi pa tudi ni preveč daljnosežna, ker na vprašanja, na katera nimamo nekih resničnih odgovorov, daje pač neke odgovore, ki vsaj v krščanstvu niti slučajno nimajo nič opraviti z resnico. In človek je s tem zadovoljen, ne sprašuje več in ne išče več. Jaz bom vedno iskala. Torej po neki logiki razumem, da nekateri ljudje vero potrebujejo in nekateri niso imeli izbire pa so tako vzgojeni. Nekateri je pa ne potrebujemo in nam je iskanje odgovorov v naravi, tudi če dlje časa ostanemo brez. In če v resnici primerjam življenje vernika in nevernika se sploh ne razlikujeta tako zelo. Bog ne pomaga ne enemu ne drugemu. Edino se mi zdi, da vernik lažje ohrani upanje, ampak ravno zato, ker pričakuje božjo pomoč. Vsaj tako mi ljudje razlagajo, da so na tak način prebrodili stiske. So pa tudi ljudje, ki so enostavno tako vzvišeni in me samo zavrnejo, da ničesar ne razumem. Mogoče. Živim pa vseeno. Tudi bolje od kakšnega vernika.

  48. 48
    batabata
    13/08/2010 ob 7:23 AM

    Nevenka,

    Bogu ni vse eno v takem smislu kot si ti to dojela!

    Bog nam je dal navodila, kako naj živimo.

    In on ne vpliva na to ali ti res tako živiš ali ne! To pomeni tisto “da mu je vse eno”!

    Samo na tebi je ali boš želel biti blizu Bogu ali ne in če ti je do tega, da si mu blizu potem Boga rabiš..

    Upam, da je sedaj razumljivivo, ker bolj pa že ne znam razložiti. Itak vse skozi govorim eno in isto… ;)

  49. 49
    nevenkanevenka
    13/08/2010 ob 7:41 AM

    Bata, življenje se od pradavnine do sedaj ves čas spreminja, ta navodilo so bila poplnoma nefunkcionalna dokler družba ni postala ustrezna. In družba se bo še spremenila. Življenja se učimo iz izkušnje in sposobnosti predvidevanja, ki izvira iz logičnega mišljenja in intuicije. In to, kar je večini prav in dobro, postane norma. Jaz nobenih navodil nikjer ne vidim. Sicer bi lahko rekla, da imajo verniki recept za srečno življenje. Pa ga nimajo. Vse kar vidim, je pravzaprav človeško delo in delo narave. Pričakovala bi, da gre pri bogu res za neko delujočo obliko zavesti, ki ima vpliv. Da bi človek lahko res rekel, bog mi ga mi je prinesel na pot…Da bi lahko mislila, da mi je bog dal dobrega soseda. Pa ne mislim tako. Najprej sem imela največjo zlobo na svetu za soseda. Prodala sem vse in si zavestno iskala dobre sosede, ker mi je to pomembno v kakšni energiji živim. Tudi tega na mislim, da mi je pamet dal bog, da sem se tako odločila in izbrala. Če začnem tako razmišljati, mi postane vera res popolnoma nejasna. Res raje mislim, da ljudje pač verjamejo, da jim bog pomaga in da s tem čutijo, da nekdo ima oblast nad njimi in jih upravlja. Vsaj krščanstvo s pojmom božje kazni uvaja nadzor in človeka omejuje. Zame bi bilo tako mišljenje presija. Ti si našla v bogu očitno res bolj učitelja, nisem zasledila, da bi te kako ustrahoval, tako, da tvoj način dojemanja boga ti vsaj določene svobode ne krati. V tem sigurno vidim neko kvaliteto, ki ne prelaga odgovornosti na svet izven človeka.

  50. 50
    nevenkanevenka
    13/08/2010 ob 7:46 AM

    Veš, ko poslušam krščanske molitve, so to v glavnem prošnje in zahvale. Zanimivo, bogu očitamo ponavadi neverniki :-) Ker se nam zdi, da bi se moral dokazati z dosti boljšim svetom.

  51. 51
    buldog
    13/08/2010 ob 9:09 AM

    Pa kaj ljudje ste vsi zblojeni s tem bogom! Bog je mrtev, gremo naprej! Znanost in tehnologija, zakoni in moralne vrednote! Religija je ostanek iz zgodovine, ko si naši predniki niso znali razlagati narave in njenih zakonitosti pa tudi strah pred smrtjo in nesprijaznjenost s tem, da po smrti je konec! Tolažba, pesek v oči! Da ne govorimo o krvavih rokah cerkev vseh vrst in religij – to so najhujše zločinske organizacije, poklali so miljone ljudi v imenu t.i. boga, zdaj pa naj se mu klanjamu in si trgamo od ust, da bodo duhovniki lepše živeli! Marš delat banda izkoriščevalska!

  52. 52
    P.J.
    13/08/2010 ob 9:57 AM

    @Bata, odgovor na #46: Nasprotno. Preprost odgovor, ki zaobjame bistvo. Jaz bi odgovoril skoraj enako.

    Orodja so nam dana. Na nas je, kak jih bomo uporabili.

  53. 53
    P.J.
    13/08/2010 ob 10:34 AM

    @Nevenka, odgovor na #47: kar sodimo kot boljše se od tistega, kar sodimo kot slabše je navadno povezano z doseganjem rezultata, ki ga mi pričakujemo.

    Obstajajo pa zakonitosti, ki jih lahko zgolj spoznamo in sprejmemo, ne moremo pa vplivati nanje. Samo za primer… Energija vedno teče od več k manj nikooli se ne zgodi, da bi se na račun nečesa hladnega tisto drugo bolj ogrelo.

    Naloga (namen) vernika je spoznavati en Vzvišeni zakon, ki ga lahko poimenujemo tudi Božja volja. Trpljenje namreč vedno izvira iz kljubovanja (namernega ali iz neznanja) temu Zakonu.

    Edino zlo, ki kot tako obstaja (tukaj se bo verjetno marsikdo distanciral) je neznanje, ki se manifestira tako, da se dogodijo (nujne, z zakonitostmi določene) posledic, nasprotne oz. različne pričakovanjem. In tudi obratno – če bi poznal vse zakonitosti, bi do potankosti obvladoval prihodnost, saj bi znal natanko predvideti posledice posameznih vzrokov.

    Takrat bi mi bilo tudi vse-eno, čemu je kdo vzrok, saj bi poznal Zakon. Takrat bi se hiptetično lahko imenoval za Boga, a se ne bi, sa bi to ne bilo skladno z Zakonom. Kajti slednji brezimen, večen in vseobsegajoč.

    Zatorej hrepenim po modrosti, torej znanju da prepoznam ali sprejmem in volji da vzrokujem. Le tako namreč zadostim namenu. To kar imenujemo življenje je namreč privilegij in ne pravica do izkustva.

    P.S.: Vnaprej se odrekam vsem utemeljevanjem podanih stališč. :P

  54. 54
    Špelca
    13/08/2010 ob 2:04 PM

    Bata, hihi, ja, vseskozi govoriš isto, le mogoče z drugimi besedami.

    Pri takih in podobnih razpravah v živo ali na spletu pa največkrat pride do nesporazumov, ker nekateri enačijo versko in kulturno pripadnost.

    In boljše ne bi mogla povedati, kot si povedala – na nek način smo prejeli navodila, kako naj bi živeli, da bi nam bilo čim boljše, bog (ali za koga drugega kakšno drugo pojmovanje in imenovanje njega) nam jih je podal, od nas pa je odvisno, ali in kako jih bomo uporabili. Čisto podobno gre za načela usode – nekateri se izgovarjajo,da jim je usojeno tako in tako življenje, pa se ne zavedajo, da jih Usoda (drugi pa temu rečejo bog) le pripelje do nekega križišča, kaj se bo zgodilo in kam se bodo obrnili v križišču, pa je stvar odločitve človeka, ne pa Usode ali boga. Ta dva ali pa en sam ali pa angeli pa nam v skladu z našimi odločitvami nato podajo nove možnosti in priložnosti.

    Ne gre namreč zgolj sedeti in čakati, da bo bog/usoda/vesolje/sreča … vse uredil, mi pa bomo le sprejeli. Aktivno je treba živeti in delati.

  55. 55
    marš na drinimarš na drini
    13/08/2010 ob 3:31 PM

    “Poraja se vprašanje, ali je musliman, vpet v sistem liberalnih vrednot zahoda, sploh še lahko musliman?”

    saj to se lahko vprašaš tudi za kristjane, komuniste, neonaciste, anarhiste, hinduiste, budiste itd….

  56. 56
    niko
    13/08/2010 ob 4:06 PM

    P.J., slučajno sem pravkar odkril, tvoj zapis:

    “@niko: če se ozreva na trditev, da sta si islam in krščanstvo sorodna in da se ti z njo pač ne strinjaš, potemtakem je pač to tako.”

    Le kje si odkril kak zapis z moje tipkovnice, ki bi zgolj nakazal kakšno tovrstno moje mnenje? Ne o strinjanju in ne o nestrinjanju nisem česa zapisal – dokler gre za verovanja, ko pa gre za vernike, … bi pa najbrž zapisal marsikaj o nestrinjanju z njimi in njihovim načinom igranja nogometa.

    Vere in verovanja so pač žrtev vernikov vseh vrst.

  57. 57
    nevenkanevenka
    13/08/2010 ob 4:59 PM

    PJ,53/ ne razumem na kaj mi dogovarjaš. Jaz v svoji vlogi ne zapuščam vloge nevernika. Samo pojasnjujem, kako vse skupaj meni izgleda. Tudi ne prepričujem nikogar v nič. Kkaj ti nisem omenila, da je moj brat ravno to zakonitost spodbijal v svojem članku v ameriški reviji (ne vem naslova-pozabila) razvila se je kar huda polemika. Veš, da je voda pri 4 stopinjah najgostejša? Ni ravno logično glede na pravila. Niso vse stvari točno take, kot se zdijo. Se mi zdi, da je preverjal kristalne matieriale in ZELO nižal temepraturo in pri tem opravljal meritve in računalniške simulacije. Energija po njegovih izvajanjih teče tudi iz hladnega na toplo, dokler se proces absolutno ne ustavi pri absolutni ničli. Tema je močno zanimala ravno NASINE strokovanjake.

  58. 58
    nevenkanevenka
    13/08/2010 ob 5:06 PM

    PJ, naloga vernika je spoznavati višji zakon? V 2000 letih bi ga pa že lahko spoznali in pri tolikih umih, ki si glavo s tem belijo. Par mojih sodelavk je vernic. Zanima jih kaj bodo kuhale in kako gre otrokom v šoli, pa če bo potica vzhajala, ko so prazniki. Za višji zakon še slišale niso. Komu je potem vera namenjena in kdo je potem res vernik?

  59. 59
    nevenkanevenka
    13/08/2010 ob 5:10 PM

    Špelca, prideš do križišča in ti povedo, da imaš raka, od tebe je odvisno kam naprej boš šel? Mislim, da je pojmovanje usode definirano s tem, da nanjo s svojo odločitvijo nimamo vpliva.

  60. 60
    batabata
    13/08/2010 ob 5:19 PM

    Nevenka #58,

    pri nas je malce drugače. ;) Vera je vpeta v življenje saj Islam ni samo vera ampak je način življenja.

  61. 61
    batabata
    13/08/2010 ob 5:23 PM

    Nevenka#59,

    ja od tebe je odvisno kako se boš s to boleznijo spopadel. Boš zaradi tega, ker si zbolel izgubil vero in preklel Boga? Ali pa se boš Bogu zahvalil za vse dobro in slabo in ga prosil, da ti da moč… in še bolj poskusil biti blizu Njemu, Stvarniku.

    Popolnoma na tebi je in na nikomur drugemu…

  62. 62
    NoMercy
    13/08/2010 ob 5:28 PM

    ja, zakaj vedno in za vsakega verovanje v nekaj “izmišljenega”? Zakaj ne v Človeka???

  63. 63
    P.J.
    13/08/2010 ob 5:35 PM

    @niko, odgovor na 56: s kom se strinjaš in s kom ne, prepuščam da izbereš sam in se distanciram od tega. Pravzaprav mi je vseeno tudi glede strinjanja ali nestrinjanja z nečim. Mi ni poslanstvo, da bi se ubadal s tem. Raje bom hvaležen za modrost, ki jo deliš z nami.

  64. 64
    nevenkanevenka
    13/08/2010 ob 5:48 PM

    Ja, ampak jaz ne verjamem v boga in se z njim ne ukvarjam, dogajajo pa se mi stvari na katere nimam vpliva. Samo s posledicami se potem bodem kolikor gre.

    Vidiš, Bata, da pričakuješ, da ti bo bog pomagal (in ti dal moč), to ni navodilo za življenje.

    Meni se bo zgodilo tole, zbrala bom vso moč kar je imam, ni pa nujno, da bo dovolj. Vedno je tako.

  65. 65
    Špelca
    13/08/2010 ob 6:26 PM

    NoMercy, ja, pa saj je najboljše verjeti v človeka – v sebe in svoje sposobnosti. :) In potem bi zdaj nekaj vrst napisala a samozavesti, pa ravno nimam časa in volje za to, priznam. :)

    Nevenka, ja, tudi to je lahko križišče, namreč, da izveš, da imaš raka. In takrat se odločiš, ali se boš zdravil ali ne, če se boš, kako se boš zdravil in še veliko drugega. Ne vem pa, če si razumela, kaj se htela povedati s križišči in usodo. Ravno to, da se nekateri s svojim pasivnim vedenjem in življenjem izgovorijo na usodo, boga, nesrečno zvezdo ali kaj drugega, češ da je itak vse odločeno in zapisano in da ne morejo ničesar storiti, potem pa ne storijo. Pa so to samo izgovori. Če ostanemo pri tezi/ideji/teoriji/…, da bog določi nekaj, še ne pomeni, da mi sedimo in čakamo in verujemo, ampak da verujemo in aktivno živimo (delamo, napredujemo, nazadujemo, spreminjamo, …). To sem hotela povedat.

    Pa če razširim naprej, na to, kar se še pogovarjate: so stvari, na katere lahko vplivamo, in so stvari, na katere ne moremo vplivati.

  66. 66
    batabata
    13/08/2010 ob 6:37 PM

    Nevenka #64,

    kot muslimanka verjamem, da je Bog vsemogočen in da samo reče:” Bodi!” in potem to je!

    Bog je del mojega življenja vpet v vsak trenutek, ko sem…

    Islam v mojem primeru ni samo vera, ampak je način kako živim… Oziroma se vsaj trudim.

    Brez zamere Nevenka, ampak meni se res ne da vrteti v krogu. ;)

    Jaz verjamem. Ti ne.

    Pika.

    Vsak od nas živi svoje življenje naprej kot ga sam hoče.

    …………………………..

    Po Islamu obstajajo tudi glede pogovora pravila… Sem sedaj pol ure iskala en hadith na temo tega o pogovorih in debatah, ki nikamor ne peljejo, pa žal ne najdem… ampak bistvo je, da nam Poslanec svetuje naj se jih izogibamo.

    Sem našla samo en kup pravil v Islamu glede diskusije…

    Če slušajno koga zanima evo link .

  67. 67
    niko
    13/08/2010 ob 7:32 PM

    Tole bom še napisal, potem se bom pa odsmejal in hkrati odjokal: pogovor ni smiseln, če se ljudje začnejo pogovarjati trdno prepričani, da se ne smejo prepustiti prepričati.

    Pa lepo prepričujte in se ne pustite prepričati …

    In še en osebni pogled na verovanje: Dokler je naše verovanje naša vera, nam daje dobro, ko postane tržno blago, ki ga ponujamo (ali silimo) drugim, postane jabolko sporov.

    Je bolj pomembna ljubezen do vere ali vera v ljubezen?

  68. 68
    batabata
    13/08/2010 ob 7:51 PM

    Niko,

    Oboje! Gre z roko v roki, ker vera je lahko tudi ljubezen.

    …………………….

    Pa nikogar ne prepričujem! Menda sem že ene petkrat napisala, da spoštujem drugače misleče in da je zapis v blogu samo MOJE razmišljanje.

    Samo ne maram, pa če mi kdo drug govori, kaj jaz verjamem in kaj jaz mislim. Ker to pač vem samo jaz. ;)

    Ne moti me če se drugi do nezavesti pogovarjajo na tem blogu. Samo jaz v teh debatah nočem sodelovati, ker se mi zdijo prav zato, kot si napisal, ker sem prepričana, nesmiselne.

    Ostali pa po želji :)

    Pa nikar jokat… smeh mi je ljubši ;)

  69. 69
    P.J.
    13/08/2010 ob 9:39 PM

    Ko se sprehodim čez vse te komentarje na izhodiščni prispevek, in se ozrem v preteklost in okoli sebe me obide misel, kako se t.i. sionski protokoli zlovešče uresničujejo…

    Radosti me, da se vseeno nekateri obujeni vrača-m/j-o k spoznavanju Stvarnika Besede. Namaste.

  70. 70
    P.J.P.J.
    14/08/2010 ob 2:24 PM

    @Bata: Verjameš, da je idejo o svobodi moč uresničiti brez pokorščine Stvarniku, kot edini absolutni ljubezni, absolutni volji in absolutni modrosti?

    Je zmernost v naravi človeka? Je v naravi človeka spoznanje, da je višja sila (najsi bo kakorkoli poimenovana) sama ustvarila neenakosti duha, značaja in zmožnosti ter podrejanje nje zakonom?

    Je svoboda le slepilo, ki ga je človeku dolžnost preseči, da si tako prisluži mesto v kraljestvu božjem in je pravica (oz. upravičenje) zgolj zlorabljeno orodje sil teme, ki služi pridobivanju želenega brez uporabe sile, torej skušnjava na poti k spoznanju?

  71. 71
    nevenkanevenka
    14/08/2010 ob 9:52 PM

    Pa kaj potem Špelca, če se odločiš, da se boš zdravil. Tvoja usoda je preživeti ali umreti. In to ni tvoja odločitev, verjemi. Blagor tistim, ki verjamejo v boga in jih bog ubije, namesto, da bi jih rešil. Ali pa se jim maščuje za prešibko vero? (Nagradi za dovolj veliko?)Kaj se potem mrtvemu očita, da je bil slab vernik? kakorkoli že jaz tu ne vidim ustreznih povezav. Na nekatere stvari nimaš vpliva in če bi gledala skozi oči vernika, tudi na božjo voljo ne.

  72. 72
    P.J.P.J.
    14/08/2010 ob 11:35 PM

    @Nevenka #71: če je usojeno živeti ali umreti, kaj je potemtakem tisto, ki kot arbiter univerzale določa parametre o tem?

    Ali bi lahko potem rekli, da je vsakomur dano živeti natanko toliko, da izpolni vlogo? Kaj natanko se čutiš, da pomeni usoda?

    Po pravici povedano, me vse skupaj zelo spominja na idejo Boga, ki upravlja z življenji, kakor ga je volja. In slepo predanost…

    Bi potemtakem lahko rekli, da se vernik od nevernika loči zgolj v odnosu do sebe? Medtem ko vernik goreče hrepeni po združitvi z njim in sledi zapovedim, za katere čuti, da so Njega beseda, se nevernik utaplja v nečimrni vdanosti v usodo…

    Bi se torej dalo reči, da se vernik od ne-vernika loči edino po disciplini? Po resnico-ljubju, katerega goji do sebe? Da vernika preizkušnja utrdi v veri, nevernika pa v apatiji?

    :)

  73. 73
    buldog
    15/08/2010 ob 10:59 PM

    ccc – bedarije verniki – potem lahko verujete da so bolezni demoni, da je bil Hitler hudič ali obseden z njim, da je miss universe ali kaj blablabla angel, kaj pa atomska bomba in ciklotroni – in potem se ena glupa Indijka stara 17 let ubije, ker verjame da bo konec sveta! Po eni strani je bolj poštena, kot vi tule namišljeni verniki, nekaj nakladate o božji ljubezni, ko bi se pa ZARES morali odločati med bogom in sabo!! Islam je pa pojem zase – nazadnjake iz srednjega veka vržejo v moderen svet – a ni čudno, da sem ji strena?

  74. 74
    batabata
    18/08/2010 ob 4:53 PM

    P.J.

    Šele danes sem malce bolj natančno prebrala komentarje in na tole, kar si zapisal tu:

    Bi se torej dalo reči, da se vernik od ne-vernika loči edino po disciplini? Po resnico-ljubju, katerega goji do sebe? Da vernika preizkušnja utrdi v veri, nevernika pa v apatiji?

    Bi jaz rekla:” Je tako!” ;)

  75. 75
    naima
    18/08/2010 ob 7:54 PM

    Salam aleykum, slučajno sem naletela na tvoj blog iskajoč zapise o hijabu na internetu. Živim in rojena sem v Sloveniji in sem v precepu ali naj si ga nadenem zaradi samega faxa in kasnejše službe. Ko berem ta zapis imam občutek kot da berem samo sebe in iskanje svojega mesta na tem svetu. Dokler nisem molila moje srce ni vedelo da lahko obstaja toliko močna ljubezen, večna, neprimerljiva in iznad vsega. Tista, ki jo iščem že od zanesenih prvih najstniških zaljubljenosti. Večina njih nikoli ne bo razumela da je Allah swt. naša radost in veselje, naš cilj in edina želja. Njim je ta ljubezen nepojmljiva in zato je islam represija nad ženskami za njih. A lahko rečem da moje srce še nikoli ni bilo tako svobodno in noben moški in nihče mi ni dal te ljubezni kot Allah swt. Ne bojo razumeli kako nas muslimane povezuje Allahova swt. ljubezen tudi če se ne poznamo med seboj. Da večje sreče ni, kot zjutraj odpreti oči in pasti njemu na čelo kjer leži cel svet pred teboj kot na dlanu. Zato so večinoma vsakršne debate z ostalimi povečini nesmislene. Egipt me je večno privlačil, arabščina, njihova muzika, moški, vse. Zato je zanimivo brati tvoje poste. Sestra, naj te Allah swt. nagradi nad tvojimi posti in naj bo Njegov mir nad teboj in tvojo družino. Upam, da bom nekega dne imela dovolj poguma in stopila ponosna z hijabom iz svoje hiše, moji večni ljubezni in Gospodarju na čast, pogum – kot si ga imela ti.

  76. 76
    troedini
    09/02/2013 ob 12:33 AM

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank