Opomba avtorice v pomoč bralcu. Če želite prebrati predhodno objavo, katere nadaljevanje je spodnji zapis, se ta nahaja tukaj.

……………………………….

Potem ko sem se vrnila v Slovenijo sem najprej rabila nekaj časa, da sem uredila misli. Odločila sem se, da je nujno, da v Islam ne samo verjamem, ampak, da začnem na tem tudi nekaj konkretno delati.

Arabščino sem se učila tako malo sproti in brala sem knjige, toda vse to ni nič od tega, kar bi me naredio muslimanko. Kot muslimanka naj bi namreč služila Bogu in to kar sem zgoraj naštela pač ni to. Oziroma je veliko premalo.

Sklenila sem, da bom vsaj  bolj redno molila. Molitev  in pogovor z Bogom je postalo kot neke vrste sproščanje in vsak dan sem bila bolj mirna in prepričana, da se bo prava pot že pokazala.

Takrat sem spet v dolgih nočeh, kot sem že omenila jaz zelo malo spim, začela hoditi na net. Le da sem iskala bolj islamske chat sobe. Z stiki, ki sem jih imela na msn ju sem skoraj prenehala govoriti, le še par res izbranih ljudi, ki so mi dejansko res bili v pomoč pri učenju arabščine in islama sem obdržala odblokirane.

Zelo težko se je tako sam učiti, ampak jaz sem imela voljo in tako je prišel en večer, ko nikakor nisem mogla razvozlati pomena nekih besed iz Korana in mi prav vsi prevodi na netu niso prav nič koristili, med prijavljenimi na msnju pa prav nikogar, ki bi vedel odgovor.

Stopila sem od računalnika in pokleknila k molitvi.

Prosila:« O Bog, pa ne me mučit! A sem res tako neumna, da nič ne razumem… Pošlji mi nekoga, ki me bo vodil, nekoga, ki ima znanje in ga bo prenašal name. Sama ne zmorem.«

Po molitvi sem bila bolj mirna in sem se vrnila za računalnik in takrat me klikne Mido.

V tistem momentu sem si mislila:« Joj, samo še tebe se mi manjka…«

Lepo me je pozdravil in vprašal kako sem in odgovorila sem mu, da uredu, toda naj mi ne zameri, ker nisem pri volji za pogovor, ker se nekaj učim.

Vprašal je:« Kaj se pa učiš? Morda ti lahko pomagam?«

Rekla sem mu, da sicer dvomim, ker mi še Ahmed, ki študira na Al Azharju ni uspel takoj odgovoriti in je obljubil, da mi poišče popolnoma prave odovore do naslednjega dne, ampak  prav, če že hoče… in sem ga vprašala tisto kar me je zanimalo.

Odgovoril mi je kot bi tlesknil. Nič ni razmišljal takoj je vedel. Potem mi je še na široko razlagal, da je na to besedo narejen cel doktorat in … 

Obsedela sem brez besed in ga vprašala od kje njemu vse to znanje saj je vendar inžinir in ne Šeh (verski učenjak).

Odgovoril je:« Moj oče je bil Šeh. Od njega imam ogromno znanja. Bil je slep in včasih sem moral pisati, kar je narekoval.Moja mati pa me je prav tako prej kot karkoli drugega učila samo verske stvari…«

Od takrat naprej sva bila pogosto na vezi in poleg verskih stvari sva se pogovarjala še vse ostalo in postala kmalu, kar prava prijatelja.

Je pa Mido imel eno zelo zanimivo lastnost, ki sem se je navadila in vzela kot šalo. In sicer vsakič, ko sva se na internetu dobila je napisal takoj tri stavke skupaj:

»Pozdravljena (salamoalikum).«

» Kako gre? »

»Ali se boš poročila z mano?«

Vedno sem se nasmejala in odgovorila:

»Pozdravljen tudi ti. »

»Dobro. »

»Ne.«

In potem sva se normalno pogovarjala, nikdar mi ni dodatno nabijal s poroko ali me spraševal zakaj ne in podobno. Čez kak mesec sva se pogovarjala že samo še z slušalkami in mikrofonom, nič več nisva tipkala.

Če me kdaj zaradi službe po dva dni ali več ni bilo na net mi je tretji dan že poslal sms sporočilo, če je vse uredu in prav tako sem bila jaz v skrbeh zanj če ga par dni ni bilo. Toda o kaki kemiji še vedno ni govora. Mido je bil super fant in z čistim srcem z ogromno znanja, ki mi ga je dajal, toda ko sem se spomnila na najine dve urice in da je ta človek tako zelo daleč… sem bila odločena, da tukaj kaj več kot prijateljstvo ne more biti.

Na momente sem se počutila tako osamljeno in želela sem si, da bi imela partnerja toda takega pravega ne neke modele z interneta.

Vsi ti snubci na netu me niso zanimali. Čeprav lahko povem, da je en Dubaičan prišel celo v Lubljano in prinesel seboj že nakit, ki bi mi ga izročil kot zaročenki, če bi pristala na poroko.

Komaj sem mu dopovedala, da me res ne zanima in res me ni. Odšel je z dolgim nosom, toda sem kasneje zvedela, da je čez čas prišel ponovno v Slovenijo, ko sem bila že v Egiptu in snubil eno drugo. Tudi tista, ga je zavrnila. Kaj češ, morda bi moral poskusiti na Koroškem z kako avstrijko glede nato, da sta bila z pokojnim Haijderjem tesna prijatelja.

Prišel je en večer in bila sem žalostna, moj sine me je objel, kot bi vedel in rekel:« Ne bodi žalostna mami, saj sem jaz tukaj.«

Takrat se je tudi moj sin že začel zanimati malo za Islam in sicer tako, da je sem in tja prebral kaj ali pa me samo poslušal, ko sem mu razlagala zvečer v postelji zgodbe islamske zgodovine in takrat mi je predlagal, da se malo pogovarjava.

Po pogovoru mi je bilo bolje, pa sem šla še molit in ko sem prosila Boga sem med drugim govorila tudi neumnosti. Pač vse kar mi je ležalo na duši. Pa sem tako rekla tudi, poleg vsega drugega,kar bi rada, da bi rada tudi dobrega moža in ker sem sama preblesova, da si ga najdem naj mi ga najde On, pa da naj mi da kak znak, da bom vedela katerega je poslal, recimo naj bo tisti, ki me bo prvi povabil v kino…

Čez kak dan sem se zopet na netu dobila z Midom, predno sva šla na slušalke je kot vedno napisal tiste svoje tri stvake toda zraven je dodal še enega novega in sicer:

» A greva skupaj v kino?«

Bila sem tako pribita na stol, kot ste vi, ki to berete. Brez sape in samo solze so mi polzele…

Mido je hitel razlagat, da si lahko z neta potegneva kak film in ga potem gledava vsak na svojmu računalniku zraven pa sva še na msnju in da bo to tako, kot da sva v kinu…

Jaz pa sem bila še vedno brez besed in jokala.

Ko sem se zbrala sem mu nazaj napisala:

»Pozdravljen tudi ti. »

»Dobro. »

»DA! Poročila bi se s tabo!«

»In da, z veseljem bi šla s tabo v kino.«

Istočasno sem sprejela pogovor z njim in takrat ko se je računalnik povezal sem ravno slišala na drugi strani glasen:

» YESSS!!« in pa » Hvala Bogu!«

Nič ni spraševal, zakaj in od kje sedaj taka sprememba, kar na enkrat. Takoj sva začela pogovor o pripravah, kako bova to izvedla, kje bova živela, kako bo to izvedljivo zaradi mojega otroka in šole…

Vse sva urejala hitro in preko neta in odhod novemu življenju naproti v Egiptu se je hitro bližal.

Mida sem v živo videla drugič v življenju na dan, ko sem mu postala žena.

Res, da sem se z njim poročila predvsem zaradi Islama toda danes vem, da je on zame najlepši in najboljši moški na svetu in ljubim ga bolj, kot bi se sploh dalo z besedami opisati.

Spustila sem namerno Hosnia in njegove podvige, da bi na vse načine preprečil najino poroko, ker je to lepa zgodba in v njej ni prostora za zlobneže.

V kino pa z dragim sedaj res hodiva in to skoraj vsak teden, če le ne pride kaj vmes ;)

Lepo vas pozdravljam,

bata

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    nevenkanevenka
    09/08/2010 ob 5:32 AM

    Lepa zgodba, z veliko zaupanja v tisto višje nad človekom, predvsem pa s srečnim koncem, živeti z ljubeznijo, ki jo podpirajo enake vrednote je dobro zagotovilo za srečo.

  2. 2
    DajanaDajana
    09/08/2010 ob 8:01 AM

    hihi Bata, zdaj mi je padlo na pamet, da sem jaz tudi po internetu doživela ljubezen in tudi po internetu mi je nekdo govoril, če bi se poročila z njim, pa me še nikoli ni videl. In on je bil takrat poročen in jaz tudi.

    Veliko stvari si me naučila, bata. Zdaj res razumem, zakaj vedno Abraham pravi, da moraš biti najprej sam s abo usklajen in potem vse k tebi pride. Partner, denar, vse.

    ps. hihi Poglej, kako podobno zgodbo imava, jaz sem imela hčerko, rojeno leta 1995, ti sina. In pri meni je bila hčerka, ki me je tolažila, ko sem bila sama. Le da jaz nisem imela interneta. In meni se nemščine ni bilo treba s tako muko učit. Sem pa imela eno zelo prijazno prijateljico Arabko, ki me je naučila stvari, o katerih pojma nisem imela.

    psps: V bistvu imamo to s spanjem… to so same fiksne ideje… Seth (ena izmed nefizičnih entitet) govori, da je za nas dovolj, če spimo dvakrat po tri ure na noč… Jaz redko kdaj spim več… Pa čez dan si vzamem obvezno pol ure.

    Bodi lepo pozdravljena. ;)

  3. 3
    P.J.
    09/08/2010 ob 9:19 AM

    Človek bi vendar rekel, da se je vse skupaj bolj zgodilo iz srca, kakor iz razuma (pameti).

    A odpreti srce je dandanes marsikomu še vedno tuje… Razum je precenjen.

  4. 4
    Techka
    09/08/2010 ob 9:27 AM

    ;-) Jst sem pa mislila, da se to samo v filmih dogaja.

    SUPER!

    Vesela sem zate. Da so se ti uresničile želje. In sanje! :-)

  5. 5
    gladiolagladiola
    09/08/2010 ob 10:33 AM

    V zaznamke bi lahko dodala – “pripravite robčke”. ;) Objem v Kairo.

  6. 6
    MMT (Aljoša)
    09/08/2010 ob 12:23 PM

    Upam, da te ne zmoti, če ti pošljem citat iz Svetega pisma. Apostol Pavel. Ko sem prebral ta zapis sem se takoj spomnil na tole:

    http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+13%2C1-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Hvala za zaupanje!

  7. 7
    Spela
    09/08/2010 ob 1:48 PM

    Zdravo bata!

    Hvala, da si delila svojo zgodbo z nami. Meni je tako toplo pri srcu, smeji se mi, prav res si mi polepšala dan (ki se drugače ni najboljše začel). Rada bi te objela in ti rekla hvala.

    Razmišljam zakaj se me je zgodba tako dotaknila. Ker je lepa, romantična, ker krasno pišeš, ker ti besede tečejo, ker se spominjaš tistih majhnih pomembnih podrobnosti. In seveda zato ker .. vem kak je občutek? :) Enkrat ti bom napisala najino zgodbo. Tud naju je združilo nekaj od tam zgoraj. In sma si oba rekla, da takšno neverjetno naključje pač ni samo naključje, da nama je namenjeno biti skupaj. In res je.

    Moj je trenutno na nekem seminarju in ga že 2 meseca nisem videla – ravno danes sem bila malo žalostna, potem pa me je tvoja zgodba spomnila, kako srečna sem.

  8. 8
    nada
    09/08/2010 ob 6:27 PM

    Bata pozdravljena

    “Zgodbe, ki jih piše življenje”.

    Vsak vidi in razmišlja malo drugače, zato moj kratek komentar.

    Vzporedno se tu odvijata dve zgodbi. In to v času zorenja. Mladost – čas iskanja samega sebe. Spremljajo jo notranje napetosti, ki jih sporočamo svetu in svojim ljudem.

    Ti greš v iskanje in učenje nečesa novega. Imaš cilj, si prirodno bogata in v čustvih stabilna. Pravo nasprotje Anite. Anita je v nenehni borbi za nečim in v pričakovanju rezultatov iz te borbe. Razrešuje svoj odnos do zunanjih avtoritet.

    Iskanje partnerja pa je enaka naravna pravica za vse!

    Gibanje in komuniciranje med egipčanskimi fanti ni tako preprosto. Z lahkoto navezujejo prijateljske stike in imajo nek naravni šarm, ki te sprosti. Če se ne obnašamo razumsko, se lahko ujamemo v lastno zanko.

    Anita v tej zgodbi nima prihodnosti in mene ni presenetilo.

    Moj objem v Kairo – mesto poln presenečenj.

  9. 9
    Moiisa
    09/08/2010 ob 8:41 PM

    Kako cudovito si opisala anitino in svojo zgodbo .. prekrasno, kar se je zgodilo in prekrasno opisano!! Kar polepsa dan vedeti, kako se vse odvija po nekem skrivnostnem;) nacrtu. Pisi nam se Bata. Srecno in pozdravi

  10. 10
    Tomaž
    09/08/2010 ob 9:00 PM

    Odlično!

  11. 11
    Barbara
    11/08/2010 ob 12:00 PM

    Bata super pišeš! Prelepo te je brati! In kakšna življenska zgodba… lepo!

  12. 12
    Špelca
    11/08/2010 ob 5:39 PM

    Lepo!

  13. 13
    batabata
    12/08/2010 ob 12:33 AM

    Nevenka,

    zaupanje v Stvarnika sem pravzaprav dobila pred tem čez dogodke,ki pa niso bili lepi. Verjetno se mi je vse lepo začelo dogajati potem ravno zaradi tega, ker se je moja vera v situacijah, kjer bi bilo veliko lažje iti v nasprotno stran in postati ateist, samo še poglobila.

    Res je lažje graditi zakon z nekom , ki te nekaj povezuje in seveda pride naknadno tudi ljubezen, to se s teboj popolnoma strinjam.

    Dajana,

    ja, velikokrat se tako zgodi, da ko nekaj prebereš začutiš tistega človeka. Meni se je tako zgodilo ta prvič, ko sem šla na tvoje zapise. ;)

  14. 14
    batabata
    12/08/2010 ob 12:43 AM

    PJ,

    morda bi lahko bilo tudi srce?! Toda jaz vedno rečem, da ni bilo srce, zaradi tega, ker sem se pač poročila brez zaljubljenosti in ljubezni. Vse to je prišlo kasneje, še sama ne vem kdaj, ampak danes je tu. ;)

    Techka,

    hvala. Sicer pa vsem ljudem privoščim in želim srečo.

    Galdiola,

    kaj pa ti jokaš, saj vse te zgodbe že poznaš ;) Objem nazaj.

    MMT- Aljoša,

    niti najman me ne moti, če mi nalepiš kak citat iz Biblije.In hvala, da si se oglasil.

    Spela,

    z veseljem bi prebrala tvojo zgodbo, če bi želela ti jo lahko tudi objavim.:) Na zalogi imam namreč samo eno tono zgodb kot je Anitina in nekako mi ni prijetno pri srcu, objavljati samo take z nesrečnim koncem. Inshallah, da bi dnevi hitro tekli in bosta z tvojim dragim zopet skupaj. Zoprno je biti narazen :(

    Objem nazaj in lp

    bata

  15. 15
    batabata
    12/08/2010 ob 12:51 AM

    Nada,

    zelo dober opazovalec si. ;) Upam, da se kmalu vrneš v to mesto polno presenečenj. V mojih mislih si pa tako ali tako zelo pogosto. In kako že pravijo; moja hiša je tvoja hiša, ne pozabi tega!

    objem nazaj, bata

    Moiisa, Tomaž,Barbara in Špelca,

    iz srca hvala.

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank