Opomba avtorice v pomoč bralcu. Če želite prebrati predhodno objavo, katere nadaljevanje je spodnji zapis, se ta nahaja tukaj.

………..

Kako Mido izgleda nisem vedela, saj ga preko interneta nisem nikdar vprašala za fotografijo, toda iz tistih parih pogovorov, ki sva jih imela sem ugotovila, da je zelo samozavesten tip človeka, zato sem se šla urejat, kajti takrat sem si  jaz samozavest dvigovala še z zunanjim videzom.

Oblekla sem črne hlače, malce bolj elegantne na rob in svileno črno majčko, brez dekolteja a vse eno s kratkimi rokavi , ki so bili krojeni tako, da so od zgoraj odkrivali ramena.

Takrat namreč , čeprav po prepričanju že muslimanka še nisem prišla do stopnje, ko bi svojo predanost Bogu pokazala tudi z oblačenjem. Sem pa vse eno pri oblačenju le upoštevala, da sem v Kairu in ne v Ljubljani. Naličila sem se umirjeno, pa vse eno dovolj, da so modre oči še bolj zasijale in lase sem kljub temu, da sem rada nosila spete v čop ta večer spustila, da so prosto padli do sredine hrbta in zakrili ramena. Ob pogledu v ogledalo sem bila nadvse zadovoljna, da sem si jih tik pred odhodom v Kairo še dodatno posvetlila.

Ravno sem si še nanesla na zapestja in vrat parfum, ko je na vratih pozvonilo. Slišala sem glas Šrinka in Hosnia, ki ga je pozdravil, nato pa se je oglasil še en tuj glas.

Samozavestno sem se odpravila v sprejemnico, ki je bila v tem stanovanju hkrati tudi dnevna soba in pa jedilnica.

In tam je sedel mlad moški…

Sedaj vsi mislite, da je bil lep ko slika in rožice so cvetele in ptički so čivkali in mavrica nad njim…

Ja pa jade!

Mido se mi ni zdel niti mao čeden in kar malo razočarana sem bila.

Res da je bil visok in postaven, tudi lepe roke je imel, toda ni mi bil všeč.

Tako smo malo sedeli in se pogovarjali, Mido je bil v glavnem tiho, če je že kaj rekel je spregovoril bolj Šrinku, mene pravzaprav sploh ni ogovoril, sicer pa je bil med nama prazen prostor s preprogo na tleh in ta prazen prostor je bil  cc 2 metra.

Sprejemnica je bila namreč opremljena s štirimi fotelji v zeleni barvi z nekimi sivimi vezenimi vzorci in ti so stali na desni in na levi po dva, pravokotno na njih pa je bil čisto ob steni trosed enake barve in na nasprotni strani jedilna miza, na sredi pa kot sem rekla prazen prostor.

Ta sprejemnica je bila drugače tako po stenah, kot glede pohištva precej načičkana, čisto v egipčanskem stilu in tam nad tistim trosedom je bila ravno nad Šrinkovo in Midovo glavo ogromen okvir za sliko v katerem pa ni bila slika temveč na črno podlago z zlato nitjo vezeni verzi iz Korana.

Iz te sobe je bil v prvotni obliki tudi izhod na balkon, vendar je bil ta balkon sedaj spremenjen v molilnico. Danes, ko brskam po spominih se mi zdi to krasna ideja, ampak žal jaz v svojem domu trenutno nimam balkonov, da bi lahko kaj takega izvedla.

To stanovanje je drugače imelo tri spalnice in dve kopalnici, ter precej veliko kuhinjo. Vse skozi sem mislila, da se je Hosni res potrudil, da je najel to stanovanje. Vendar sem kasneje izvedela, da je imel zgolj srečo, saj mu ga je oddal njegov prijatelj, ki je bil paznik tega stanovanja v času, ko so bili lastniki v Avstraliji, kjer so redno živeli.

Sama sem sicer pred tem že bila v precej domovih v Egiptu, toda vsi so bili neprimerno bolj revni od tega.

Torej tam je sedel Mido in poleg njega Šrink jaz pa sem, klepetala z Anito. Vse skozi sem vse eno pogledovala v njegovo smer toda njegovega pogleda nisem ujela. Bila sem, kar malo užaljena, češ, kaj je to sedaj, ti bi mogal dol past ob taki bejbi kot sem jaz  :lol:

Bila sem res precej zagledana sama vase…

Vmes ko je Mido odšel v kopalnico me je Šrink povprašal kakšen se mi zdi. Še danes se počutim bedasto kajti rekla sem nekaj, za kar me je res lahko sram :« Uredu je no… khm, ampak zakaj je tako temne polti?«

Mislim, da se iz tega stavka lepo vidi, da sem bila kljub vsem popotovanjem in islamu bila še vedno ****. Najlepše opisano brez globine in prazna.

Sicer nisem mislila nič žaljivega, kajti nikdar nisem imela nič proti temnopoltim ljudem, samo želim povedat, da bi lahko pa le kaj bolj pametnega vprašala ali rekla, saj konec koncev nisem bila neumna.

Toda, kot večina ljudi sem najprej pogledala videz. Toda ravno komentirati mi pač tega verjetno ne bi bilo potrebno, toda Šrink je bil tako ali tako navajen mojih bedastih izpadov, saj zato je tudi dobil nadimek Šrink.

Vmes smo se še dogovorili, da grem sicer z njim na tisti sok oni pa po opravkih. Za Anito so si šli sposodit belo poročno obleko za fotografije in pa, da jo bo oblekla vsaj tako malo zvečer, pa gremo tako naštimani ven, pa na Nil.

Hosni je prišel na to idejo, ko sem mu razložila kako naj bi poroka izgledala pri nas in pa da tole prav gotovo za dekle, ki se je prvič poročila ni nič drugega kot eno samo razočaranje.

Mido je bil oblečen v klasične temno modre hlače in lepo svetlo modro srajco na kateri je imel dolge rokave malce zavihane. Se je pa videlo, kot mi je tudi sam povedal, da je za njim dolg delaven dan.

Imel je kratko pristrižene lase črne barve za katere se je videlo, da bi se v primeru, če bi bili daljši kodrali. Imel je velike temne oči in arabski malce večji nos. Menda so po takih nosovih poznani grki in  arabci že od nekdaj. Ter imel je malce večje polne in lepo oblikovana usta.

Z Midom sva odšla v Sheraton Hotel, kjer je bila prijetna restavracija. Sama prej še nikdar nisem bila tam in prostor mi je bil zelo všeč.

Naročila sva vsak svoje in pogovor o neumnih vsako dnevnih stvareh je stekel.Pravzaprav sem govorila pretežno jaz, on pa je veliko spraševal.

Vmes je prižgal cigareto. Kot bivša kadilka sem bila strogo proti cigaretom in to me je motilo, kar sem mu tudi povedala. Rekel je, da ko se bova poročila bo nehal.

Nasmejala sem se do solz vsi so gledali v najino smer in ko sem prišla do sape sem ga še zmeraj v smehu vprašala:« Ti misliš, da se bova poročila?«

Odgovoril je;« Jaz ne mislim, jaz vem, da se bova, če bo le Bog dal poročila.« In dodal:« Torej se boš poročila z mano?«

Sedaj sem se zavedala, da se on sploh ne šali in postala bolj resna. Izrazila sem tudi dejstvo, da me sploh ne pozna in prav tako jaz ne njega in da glede na to kakršna je situacija bo tudi prijateljevanje bolj težko, kajti v internetne stvari ne verjamem.

Za moment mi je postal celo kljub temu, da  ni bilo nobene kemije z moje strani in je kadil simpatičen, toda vse eno ne dovolj, da bi ostala.

Tako sem se izgovorila na to, da sem utrujena in bi šla domov.

Kasneje sem ta isti večer odšla ven s prijatelji, kar je Midu Hosni takoj poročal po telefonu. Kajti Mido bi mu bil v napoto in se ga je želel otresti. Zakaj bom povedala malce kasneje.

Tukaj bi povedala samo še to, da sem se izgovorila na utrujenost potem pa odšla z drugimi ven,  Mido z svojim velikim egom, do danes ne more požreti. Vsakič, ko se spreva je to eden od očitkov, ki ga dobim pod nos, kar je meni prav smešno saj mi v tem momentu ni bil niti prijatelj, kaj šele kaj več.

To sicer ni pomembno toda se pa iz tega lepo vidi kako egipčani stvari razumejo po svoje, še bolj pa kako veliko samozavest ima ta človek.

Za časa tistega obiska Kaira me Mido ni več poklical niti ga nisem videla. Sama pa tudi nisem čutila nobene želje po tem, da se slišiva ali vidiva.

Naslednji večer smo se uredili, jaz sem oblekla rdečo večerno obleko z bleščicami in ker je bila samo na naramnice sem imela poleg še tančico. Anita pa je bila oblečena v belo poročno obleko. Bila je res lepa nevesta.

Odšli smo na Nil in najeli plovilo, prišli so tudi Hosnijev brat ter seveda Šrink in pa še ena družina z dvema otrokoma za katere sem potem zvedela, da niso sorodniki temveč neki znanci.

Bilo je lepo in vesela sem bila za Anito, da je vsaj nek občutek poroke dobila.

Naslednji dan je Anita spala malo dlje časa Hosni pa je ta čas izkoristil za zanj pomemben pogovor z mano.

Posedel me je za kuhinjsko mizo in mi začel razlagati o islamu in kako kot muslimanka ne morem ostati neporočena in da bi bil njegov brat pripravljen poskrbeti zame…

Skoraj me je kap!

Menda sem samo z odprtimi usti zijala, ali sploh prav slišim?

Pa pustimo dejstvo, da mi je bil njegov brat skrajno zopern, ki sploh ni poskušal skriti svoje pokvarjenosti. Večkrat se je namreč v moji bližini, ko sva bila v dnevni sobi sama, neprimerno obnašal in sem iz razloga, ker sem bila le gost, bila tiho in se samo ustala ter odšla v svojo sobo, ter se morda tudi iz strahu, kar zaklenila.

Toda, kot sem rekla ni me šokiralo to, da mi za moža ponuja prav tega »odvratneža«, ampak to, da me ima za tako neumno in da do mene res ne premore niti kančka spoštovanja, da se z mano sploh upa govoriti na to temo.

Glede na to, da sem vse skozi bila prisotna, ko so se oni vključno z Anito pogovarjali, da mu bodo v Sloveniji poiskali ženo in tudi njega pripeljali v Slovenijo.

Torej Hosni je name gledal, kot na možni vstopni vizum za lastnega brata in nič več!

Kasneje so dogodki pokazali, da Hosni ne pozna nobenega spoštovanja do nikogar, vsi ljudje so samo stopnice, ki jih prehodi na poti k cilju.

Morda zaradi presenečenja ali pa predvsem zaradi Anite sem odreagirala precej mirno in ponudbo samo prijazno zavrnila.

Naslednji dnevi so bili polni napetosti in še več sem bila zunaj, stran od vseh njih.

In prišel je čas odhoda v Slovenijo hvala Bogu.

Nadaljevanje sledi…

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    DajanaDajana
    08/08/2010 ob 8:03 PM

    aaaaaaaaaaa kurjo polt imam. Kako romantično!!!! Takoj moram jaz kaj takega napisat…: ………………………………. Vmes je prižgal cigareto. Kot bivša kadilka sem bila strogo proti cigaretom in to me je motilo, kar sem mu tudi povedala. Rekel je, da ko se bova poročila bo nehal.

    Nasmejala sem se do solz vsi so gledali v najino smer in ko sem prišla do sape sem ga še zmeraj v smehu vprašala:« Ti misliš, da se bova poročila?«

    Odgovoril je;« Jaz ne mislim, jaz vem, da se bova, če bo le Bog dal poročila.« In dodal:« Torej se boš poročila z mano?«

  2. 2
    OrhidejaOrhideja
    08/08/2010 ob 8:29 PM

    všeč mi je zadnji stavek ;) sem že nestrpna :mrgreen:

  3. 3
    Techka
    08/08/2010 ob 8:44 PM

    Prov super tale andaljevanka! Pa še romantična. Ahhhh… ;-)

  4. 4
    gladiolagladiola
    08/08/2010 ob 9:12 PM

    Bravo mala, kar pridno nadaljuj. ;)

  5. 5
    batabata
    09/08/2010 ob 4:01 AM

    Dajana,

    da ni odšel v Savdovo Arabijo jaz ne bi pisala. Tako pa mi čas hitreje mineva pa že stokrat sem obljubila, da bom napisala tudi najino zgodbo in sedaj je pač prilika.

    Pisanje sprošča.

    Poročila sem se, kadit pa ni nehal, lump! ;) Ampak nikdar ni kadil v stanovanju.

    Orhideja, Techka in Gladiola,;

    vse je spisano. Sedaj se lahko v miru pripravim na Ramadan, ki prihaja in na druge teme, ki bodo upam še bolj zanimive.

    lp, bata

  6. 6
    Tomaž
    09/08/2010 ob 8:50 PM

    super branje. se mi zdi da si malce prehitro izdala, da ti sedaj očita tisti izgovor, da si utrujena :)

    moja punca se bo tudi počasi sprijaznila, da verjetno ne bom (vsaj zaenkrat ne) nehal kadit. vedno pa kadim samo na prostem.

  7. 7
    batabata
    12/08/2010 ob 12:06 AM

    Tomaž,

    hvala. Menda sem res prehitro izdala, da sva danes res poročena, ampak pisati se še učim. ;)

    Jaz sem se sprijaznila, da moj mož nikdar ne bo nehal kaditi. :) Kadi pa kot ti, samo na prostem.

    lp, bata

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank