Arhiv za dan 08/08/2010

Anita

Zgodbe ki jih piše življenje 08/08/2010

Opomba avtorice v pomoč bralcu. Če želite prebrati predhodno objavo, katere nadaljevanje je spodnji zapis, se ta nahaja tukaj.

Sedaj bom zgodbi ločila in najprej dokončala Anitino.

Po vrnitvi v Slovenijo sem ji, kljub temu, da je med nama nastajal večji in večji prepad še vedno pomagala na vse možne načine. Vendar sem opazila, da se je Anita iz dneva v dan bolj in bolj umikala, vedno manj stvari mi je zaupala in sploh so bili najini pogovori zelo skopi.

V tem času sem tudi izvedela preko enega drugega dogodka, ki ga bom opisala v svoji zgodbi, da se Hosni na vse načine trudi me očrniti pred vsakim, ki ga je pripravljen poslušati. Tako je verjetno prav on tudi kopal tisti prepad med mano in Anito.

Pravzaprav je bilo to nujno potrebno saj je želel, da ostane popolnoma sama. On je rabil ženo, ki ne bo imela nikogar, h komur se bo šla potožit ali prosit pomoč in na tem je uspešno delal.

Anita je uredila papirje in Hosniu so odobrili vizum za začasno prebivanje v Sloveniji. In tako je prišel v Slovenijo.

Živela sta v mali garsonijeri, ki jo je najela Anita.

Na začetku samo od njene male plače in od pomoči starih staršev in tudi sama sem ji posojala denar. Potem čez čas je Hosni začel delati po nekaj ur na dan v enem od obratov z hitro prehrano.

Jaz sem ju obiskala prvič, ko je ona imela zlomljeno nogo, ker sem mislila, prav gotovo, kaj potrebuje. Da ima zlomljeno nogo sem zvedela, ker mi je kot nadrejeni sporočila, da je na bolniški.

Nesla sem ji nekaj osnovnih živil in se odpravila k njima.

Bila me je vesela ampak v zraku je bilo čutiti, da se med njima nekaj dogaja. Vsa tista močna ljubezen, ki ji jo je izkazoval v Egiptu je bila ravno takrat morda na dopustu… in jo zato ni bilo čutiti.

Pravzaprav je bil on umirjen prijazen in z nasmehom na obrazu, prav tako kot takrat ko je mama govorila z njim in Anita je bila sključena in njene oči še bolj otožne.

Na moja tiha vprašanja kaj je narobe je vstrajno odgovarjala, da sploh nič, samo ta zlomljena noga…

Hosni je dobil telefonski klic in na hitro se je začel urejati za odhod od doma, ker je bilo precej pozno sem vprašala Anito:«Kam pa gre?«

Anita mi je s precej jeze kateri je bila primešana žalost v njenem glasu odvrnila:« Njega vprašaj! Saj ga tako nikoli ni!«

Hosni mi je večkrat med tem ko se je obuval namignil, da je pozno in razumela sem, da ne želi da ostanem tam, tako sem se tudi jaz začela odpravljati.

Poljubila sem Anito na čelo in ji zašepetala na uho:« Mojo telefonsko veš… in tvoja zobna krtačka te še vedno čaka tam kjer si jo pustila.«

Samo pokimala mi je.

Z Hosnijem sva tako obstala na ulici in  ponudila sem mu prevoz do centra. V tistem kratkem času najine vožnje je z menoj kramljal kot, da sva najboljša prijatelja vmes pa mi je vse skozi namigoval kako je Anita posesivna, da si domišlja stvari, da je brez potrebe ljubosumna, češ saj sama veš, da je tukaj normalno imeti tudi ženske prijateljice in da res ne ve kaj je s tem narobe…

Odložila sem ga pri sidru, kjer ga je že čakal še en egipčan in tam sta obstala, jaz pa sem se odpeljala navzdol in potem desno na parkirišče. Parkirala sem in ju od daleč opazovala tako, da me nista videla. Kmalu sta prišli dve dekleti tako na daleč je izgledalo, kot da gre za mladoletnici in vsaka je prijela enega pod roko in skupaj so odšli navzdol proti Wolfovi ulici.

Anite nisem poklicala, kajti vedela sem, da sumi pa tudi jasno mi je bilo, da se ga oklepa in verjetno pričakuje, da bo vse še dobro.

Vmes sta si zaradi tega, ker je bila njena plača premajhna on pa ni našel nobenega rednega dela veliko denarja sposojala. Predvsem od starih staršev, katerim sta pobrala vse prihranke.

Vem, ker me je klicala njena babica in me prosila za nasvet. Kajti odkar je ves svoj denar malo pa pomalo zdajala Aniti in Hosniu ju ni bilo več na spregled in jo je skrbelo.

Žal jaz ne morem pomagati nekomu, ki noče pomoči in Anita ni želela stikov. Ne vem ali ji je stike prepovedoval Hosni ali pa ji je kaj takega natvezil, toda Anita, je kar naprej vlekla bolniško, kot bi jo bilo sram stopiti pred mene, čeprav ji res nikdar ne bi rekla: » Sem te opozarjala pa nisi hotela verjeti…«, ker vem kako zoprn občutek je to. Morda pa tudi, ker mi je dolgovala denar, pa čeprav je nisem nikdar poklicala naj mi ga vrne…

Po tem pa je nekega dne prišla in dala odpoved. Tudi to je naredila, v meni nasprotni izmeni.

Jaz se ves ta čas nisem več niti v mislih ukvarjala z njima saj sem takrat že imela življenje z smislom in sem že planirala selitev v Egipt.

Danes vem, da sta ločena.

Hosni je namreč našel bogato niti ne toliko staro vdovo  s katero je še danes. Anita pa kolikor vem prav tako sedaj živi z nekom.

Upam, da jo ljubi!

  • Share/Bookmark
blank