Arhiv za dan 06/08/2010

Anita, Kairo in jaz

Zgodbe ki jih piše življenje 06/08/2010

Pred leti sem imela “prijateljico”. Seveda pravega imena tukaj ne bom napisala. Poimenovala jo bom Anita.

V službi, ki sem jo imela sem bila nadrejena recimo cc. tam do tridesetim ljudem na eno izmeno. Anita je bila ena izmed njih.

Bila je tiha in delovna, po videzu pa malce bolj okrogla z črnimi lasmi, ki so ji segali skoraj do pasu in z nebeško modrimi očmi, ki so bile tako zelo otožne.

Nekega dne je naneslo, da sva skupaj obsedeli na terasi trgovskega centra in povedala mi je svojo zgodbo.

Mama alkoholik, oče nepoznan… na osemnajsti rojstni dan jo je mati postavila pred vrata enosobnega občinskega stanovanja, ki ga je imela v najemu. Najprej je odšla k babici potem pa z trebuhom za kruhom v Ljubljano. Precej žalostna preteklost.

Takratna sedanjost pa prav tako ena sama žalost. Živela je pri neki družini, katerim je za so uporabo kuhinje in kopalnice ter lastno sobico, plačevala skoraj polovico svoje plače. Res, da dodatnih stroškov ni imela in da so ji sem in tja dali tudi hrano, toda živeti tako z tujimi ljudmi prav gotovo ni prijetno.Poleg tega pa je bila še dekle nekemu oddanemu moškemu, ki ji je dolgo časa dajal lažna upanja in se je ravno takrat nekako postavljala na svojo novo pot, brez njega.

Zasmilila se mi je v dno srca!

Potem sem v službi, priznam bolj gledala na njo in večkrat sem tako posedela z njo, kajti tudi v službi, kjer je bilo množica ljudi se je vedno umikala bolj nekam v kot.

Eno nedeljo sem jo povabila k meni domov na kosilo in potem je večkrat prihajala. Sicer v službi nisem smela pokazati, da jo malce bolje poznam, toda po službi pa sem jo, kar vzela seboj po opravkih ali k sebi domov.

Anita v svoji sobici v Ljubljani ni imela interneta in se je z chat programi spoznala pri meni doma. Vedela, je da veliko potujem in da imam znance iz vseh koncev in krajev, toda njo je zanimal predvsem Egipt.

Bilo je poletje in v tstih časih sem vsak prost vikend preživela z otrokom na morju. Anita je v tistem času ostajala v mojem stanovanju. Vse moje je bilo njeno. Mislim, da je bila srečna.

V času teh vikendov pa se je kratkočasila tudi na netu. Msn, yahoo … in tako jo je v roke dobil mojster manipulacije, katerega pravo ime prav tako ne bom tukaj napisala, pa mu recimo Hosni.

V enem samem vikendu je bila Anita, do ušes zaljubljena in vse moje besede in opozorila so izvenela v prazno. Najbolj zaskrbljujoče pri vsem skupaj pa je bilo dejstvo, da je ta Hosni res, da bil na moji listi znancev toda nisem ga poznala osebno. O njemu dejansko nisem vedela nič!

Seveda je potem postalo jasno, da se mi bo naslednje leto v mesecu februarju, ko sem imela planiran obisk prijateljev v Kairu pridružila tudi Anita.

In res je bilo tako. V Kairu na letališču jo je Hosni pričakal z rdečim balonom na katerem je pisalo: ” I love you” in tako na prvi pogled sploh ni bil napačen dečko. Aniti sem obljubila, da grem najprej predno dam golobčkoma prosto pot z njima pogledat kje bosta stanovala.

Ni kaj dečko se je potrudil in jima najel prav fletno stanovanje v boljšem delu mesta, precej blizu letališča.

Pridružil se nam je še Hosnijev prijatelj in tako smo malo posedeli, se pogovarjali ter si izmenjali telefonske potem pa sem sama odšla po svoji poti in ju zapustila.

Prve dni se nismo nič videli proti koncu najinega dopusta v Kairu pa precej več. Takrat sta imela že vse določeno, da se bosta poročila in da je to to.

Pravzaprav po resnici povedano je bilo še slepcu jasno zakaj se pravzaprav tu gre in je bila res edina oseba, ki je slepo verjela v ljubezen le Anita.

Svoje mnenje sem ji povedala, ga tudi podkrepila z argumenti, to da ona ni želela slišati pa je seveda razumljivo.

Takih modelov kot je bil Hosni sem imela sama na vsak prst roke brez pretiravanja vsaj tri in to samo iz Kaira.

Prepričana sem, da danes ni nič drugače in da če si naredite profil na kakem chet programu. Starost od 24 do 28 let, dekle prijetnega videza… pa poskusite.

Nekateri so bili vsaj tako pošteni, da so takoj povedali kako je na stvari in da je njihov cilj, da s poroko pridejo iz Egipta. Nekateri so pripravljeni celo plačati.

Toda večina jih je , ki so z besedami pravi mojstri in žensko prepričajo v točno to, kar bi oni radi, da verjame.

Sicer laho tukaj povem, da iz izkušenj dekleta v tej starosti bolj redko nasedajo do te mere, da se poročijo saj imajo občutek, da je še vse pred njimi in če se že zapletajo z temi “kupidi” so to bolj avanture. Prave žrtve so ponavadi ženske srednjih tridesetih let, ki same zase menijo, da niso več naivne mladenke.

Anita je imela sicer 29 let med tem ko je bil Hosni, najprej star 28 let potem pa čez nekaj časa, ko so se začeli urejati papirji za poroko, pa je kar na enkrat postal še ne 25 letni mladenič.

Saj leta ne štejejo, toda res ne vem kakšno prihodnost ima zakon, ki se že začne z lažnimi podatki in prikrivanjem?

Skratka, jaz sem sedaj spet malo zašla, kot mi je v navadi…pa, da se vrnem k zgodbi.

V tistem času sem sama bila v Kairu tudi z namenom spoznavanja islama, v praksi ter ljudi samih.

Bivala sem pri precej revni družini in okušala njihov svet. Svet, ki ni poln materialnih stvari je pa duhovno tako nabit, da se ti od čustev lahko zvrti v glavi. Veliko stvari se mi je takrat dogajalo in nisem imela časa se bolj osredotočit na Anito.

Zgodile so se stvari, ki so me zaznamovale za celo življenje. Tako pozitivnih kot tudi negativnih. Zmedena… na eni strani znanje, ki sem ga srkala o Islamu iz knjig in pa na drugi stran stvari, ki sem jih videla in doživljala.

Eno noč sem tako ležala na postelji in razmišljala, kaj sem in v kakšnem svetu živim? Kakšne cilje imam?

Počutila sem se tako prazno, tako izgubljeno.

Takrat se je zaslišalv bližini klic k molitvi. Adhan.

Kako naključje ravno sedaj v tem trenutku, ko to pišem se je prav tako oglasil klic k  jutranji molitvi :)

Skratka takrat me je neka sila dvignila iz postelje in pokleknila sem na tla na preprogo…šla sem, na kolena, ter z glavo h tlom, kot sem vse te dni opazovala tudi mojo gostiteljico in člane njene družine in prosila Boga.

Prosila sem ga, da me postavi na pravo pot, prosila sem ga, da me vodi in obljubila sem mu, da mu bom zvesta.

Sedaj je meni zelo težko na tipkovnico spraviti vsa tista čustva. Ampak verjemite mi, to je posebno doživetje.

So momenti v življenju, ko te čustva tako zaznamujejo, da jih nikdar ne pozabiš. Recimo ko se vam rodi otrok in ga prvič dobite v roke ter se zazrete v njegov obrazek…

Ta moment, ko sem jaz prosila Boga je bil zame eden od teh, ki te čustveno zaznamujejo za celo življenje.

( Seveda tudi rojstvo vsakega otroka je bil zame tak moment, da ne bo pomote…pa še marsi kaj.)

Ta isti dan sem odšla na Al Azhar in tudi uradno prestopila v Islam. Z menoj pa je odšla tudi Anita.

Le, da ona s popolnoma drugimi razlogi. Za poroko je potebovala tudi dokument, ki jo bi opredelil kot vernico. Ker krščena ni bila je bila za naše razmere ateist. Seveda ji nobeno župnišče v Sloveniji ne bi izdalo dokumenta, da je katolik… in najlažja pot, da postane pripadnik neke vere  je pač bila, da postane muslimanka.

Muslimani namreč nimajo nobenih posebnih procedur okoli tega.

Takrat sem se sicer vsedla k njej in jo prijela za dlan, ter ji poskusila dopovedati, da to kar dela ni prav.

Zaman…

  • Share/Bookmark
blank