Arhiv za mesec Maj, 2010

Naš novi dom

Egipt miks, Moj svet & osebno 21/05/2010

 

Obljuba dela dolg…

Fotografije bi mi vzele ogromno časa, zato sem se zopet poslužila, kar kamere na telefonu. Saj bo v redu a ne?

Sedaj dejansko skoraj, da res živim na gradbišču, kar pomeni med drugim, da ulica še nima asfalta, ulična razsvetljava sicer je, tudi kontejnerji za smeti so ampak, kot ponavadi je več smeti okrog kot notri :(

Sicer sem že našla enega fantka, ki za plačilo malce pospravi. Morda se spomnite iz mojega bloga o novogradnjah in nomadih Hamdema, ki sam sebi pravi, da je princ tega območja :) No njegov sin je ta fant.

Tu na okrog za enkrat ni še nobene prehrambene trgovine, ne majhne ne velike. Sicer se v bližini gradi eno precej veliko nakupovalno središče in pa več majnših, toda zaenkrat obstaja samo ogromno trgovin z gradbenim materialom, keramiko, elektro materialom, barvami za pleskanje…

Skratka ko bo večina tega območja pozidanega, šele takrat se bodo te trgovinice prekfalicirale v prehrambene in podobno. Tako, da sedaj moram do trgovine kar precej daleč. Sicer obstaja tukaj tudi dostava na dom, toda sama tega ne prakticiram, kar se hrane tiče. Rada namreč sama prej vidim živilo predno ga kupim in pa rada vidim kako se salama ali sir nareže, da o svežem mesu sploh ne bi izgubljala besed.

Na momente se mi tu obudijo spomini na otroštvo in na kmetijo mojih starih staršev, saj imajo sosedje tukaj, no pravzaprav dve zgradbi naprej, kokoši in enega zmešanega petelina. Smrada hvala Bogu ni in ker so to nomadi, ki bivajo v novogradnji predvidevam, da se bodo ko bo stavba končana in bodo odšli, z njimi odselili tudi ta petelin in kokoši.

Sicer odkar imamo klimo in ponoči zaprem okna ga skoraj da ne porajtam več, prej pa priznam, da bi mu z veseljem zavila vrat. Vsako noč se začne dreti že ob dveh zjutraj in potem ne neha do svita. Zato sem zgoraj napisala, da je zmešan :)

Kar se tiče nepovabljenih gostov živalske vrste pa sem do sedaj kar zadovoljna. Sem in tja me obiščejo mravlje na vrtu in pa vsak večer ko zalijem travo preženem tri male kuščarje. Spominjajo me na tiste, ki živijo na obali in jim v Sloveniji pravimo martinčki. Ščurek me hvala Bogu ni obiskal še nobeden, mački tudi ne, pred nekaj dnevi si je sicer ena muca samo iz zidu ogledovala ali bi se ji splačalo skočiti na naš vrt ali ne. Na moj neprijazni šcccc, se je odločila, da bolje da ne. Tudi potepuških tropov psov ali osamljenih kužatov v naši ulici še nisem srečala.

Vsekakor če bo ostalo tako, bo to fantastično!

Če potegnem črto lahko mirno rečem, da sem zelo zadovoljna v novem domu pa tudi, če okolica ni ne vem kaj. Sploh v primerjavi z tisto kjer smo živeli prej.

Med tem pa moj mož, ki ima sicer prav, ko pravi, da si stanovanje lahko dobro urediš kjerkoli, med tem ko okolice in na sosede nimaš vpliva ni najbolj zadovoljen. Zato me že spet vozi okrog, kjer si ogledujeva “kupe peska” in prospekte kaj naj bi tam bilo ko bo gradnja zaključena. Adijo pamet, pravim jaz, ki imam za nekaj časa obrtnikov in gradnje čez glavo dovolj! O egipčanskih obrtnikih vam itak nameravam napisati blog, ker to je tudi zgodba zase…

Z veseljem vam odprem vrata.

Vhod;

http://www.vimeo.com/11814651

Pritličje;

http://www.vimeo.com/11814465 

Prvo nadstropje;

http://www.vimeo.com/11851750 

Hvala za obisk in lp, bata.

  • Share/Bookmark
blank