Rebeka je bila zdolgočasena mlada ženska, ki je vsa svoja dvajsteta leta preživela ob gradnji kariere. V srednjih tridesitih pa je imela zadovoljivo službo ter partnerja,  s katerim sta si delila lastniško stanovanje in psa.

Ko je on zvečer gledal televizijo,  se je ona dolgočasila pred računalnikom. Prijateljica ji je svetovala,  naj si z neta potegne kak chat program in tako je res naredila.

Najprej sicer ni vedela, kaj bi z njim počela, potem pa je prav kamlu ugotovila,  kako se zadevi streže,  in moški, ki bi bili radi njeni prijatelji,  so se kopičili hitreje kot ogorki v pepelniku.

Sicer je bilo nekako zanimivo,  da so večina Egipčani, Tunizijci,  Ažirci ter Maročani …

Tudi sama je pošiljala sporočila naključno izbranim ljudem,  ki so jo pritegnili.  Med njimi je bil tudi Adel iz Kaira, ki naj bi imel svoje lastno podjetje.  Nekaj na njegovem profilu jo je pritegnilo,  morda fotografija ali pa njegovi hobiji (golf, jadranje), ki so ji dali vedeti,  da gre za nekoga,  ki je malce bolje situiran in … skratka drugačen od vseh tistih, ki so se ji javljali do sedaj.

Adel ji je odgovoril in začela sta se pogovarjati.  Na začetku je veliko poslušal in prebrisan,  kot je bil,  je kmalu ugotovil,  na katero struno bo treba tokrat zaigrati.

Seveda ji ni povedal resnice,  da je reven,  da je res veliko prejadral,  saj je nekaj časa delal tudi v Hurghadi prav s plovili in da trenutno dela kot eden izmed postreščkov na golf igrišču. To bi vsako žensko takoj odbilo,  kajti tako presneto čeden pa spet ni bil,  pa čeprav je za profil izbral svojo daleč najlepšo fotografijo.

Tako se je predstavil kot poslovnež,  neobremenjen s financami in strtega srca, kar seveda pri čustvenih ženskah absolutno takoj vžge.  Zaročenka naj bi umrla v prometni nesreči,  kar se seveda v resnici nikdar ni zgodilo.

Tako ga je Rebeka tolažila in seveda mu je tudi potožila  marsi kaj čez svojega dolgočasnega partnerja, službo … Bila sta si tolažnika.

In postala sta prijatelja ter zaljubljenca. Čeprav je bila v resnici zaljubljena samo ona. Zaljubljena v lik, ki sploh ni obstajal.

Adel  je imel brata Ashraf’a , ki se mu je že pred leti uspelo poročiti v Nemčijo in mu je vse od takrat iskal ženo.  Zadnji poskus, ko je eni nemški punci plačal zato, da se poroči z Adelom, je padel v vodo. Denar je dekle pobrala, v Kairo pa nikdar ni odšla.

Seveda je Adel obveščal Ashraf’a, kaj in kako ter da kaže, da mu bo le uspelo priti v EU za njim. Brat mu je pomagal  tako z nasveti kot tudi z dejanji. Kadar je Adel moral delati, se je na net priklučil Ashraf’ v Nemčiji in pihal Rebeki na dušo. 

Rebeka je postala njun projekt.

In tako sta naredila načrt. Ashraf’ in njegova nemška žena sta že vsa leta hranila zaslužen denar za nakup stanovanja v Kairu in Ashraf’ jo je prepričal, da je sedaj pravi čas, ker so cene padle in da je Adel našel eno krasno ponudbo …  Predstavil ji je celo lokacijo,  načrt in razpored sob. 

Denar je dobil in ga nakazal Adelu, toda ne za stanovanje! Temveč za njun projekt, Rebeko.

Adel je povabil Rebeko na počitnice k sebi v Kairo. Povedal ji je, da zaradi posla ne more zapustiti Kaira,  ampak da si bo seveda vzel veliko prostih dni,  ki jih bosta preživela skupaj.

Rebeka je prihod potrdila in …

Adel je najel vilo v Maadiju, kupil kar nekaj malce boljših oblačil ter uredil najem bmw-ja za čas,  ko bo Rebeka z njim. 

Rebeka je v Kairu doživela sanjski teden.  Adel je igral poslovneža ter jo v prostem času vozil na kosila in večerje v prestižne lokacije,  kupil ji je nekaj dragih oblačil,  ki bi si jih Rebeka,  ki sploh ni bila slabo situirana, sama nikdar ne privoščila. Podaril  ji je tudi prstan in jo dan pred odhodom zasnubil.

Seveda je rekla da. Dogovorila sta se, da se začnejo priprave na poroko in da ko ji uspe urediti vse doma od privatnih zadev  pa do dokumentov,  se vrne in se poročita. Računala sta, da to ne more biti več kot mesec dni.

Vrnila se je v domovino ter postavila dolgoletnega partnerja s psom vred pred vrata ter začela urejati dokumente za poroko. V tem času  pa sta seveda golobčka gojila svojo ljubezen preko interneta.

In tako je prišel dan,  ko je Adel skrušeno povedal Rebeki, da se je zgodilo nekaj groznega in da popolnoma razume,  da bo sedaj poroka odpovedana.

Seveda je Rebeka želela vedeti,  kaj se je zgodilo. Adel ji je v solzah povedal izmišljeno zgodbo, kako da je ostal brez prebite pare,  ker je nekako narobe naložil denar in še več, da se je znašel v dolgovih ter da ji zato daje svobodo in razdira zaroko.

Rebeka zaljubljena do ušes in hkrati ženska,  ki ji prevladajo čustva nad razumom,  ki ljubi ne glede na vse, kar je Adel tako ali tako že ugotovil,  pa seveda za razdrtje zaroke ni želela niti slišati.

Rekla mu je, da bosta skupaj v dobrem in v slabem in da mu bo pomagala. Adel je jokal kot otrok,  da tega ne more sprejeti,  da bi ga ženska vzdrževala in da je tako obupan, da  razmišlja o smrti.

Pomirila ga je in povedal ji je,  koliko denarja bi potreboval,  da pokrije svoj poslovni dolg. Skupaj sta se tudi odločila, da bo prišla ponj, da se bosta skromno poročila in ga pripeljala v EU, kjer bosta začela na novo.

Tako je Rebeka vzela vse svoje prihranke in še kar precej kredita na banki ter ta denar poslala Adelu v Kairo in s tem v bistvu nevedoč sama plačala teden, ki ga je preživela v Kairu. Plačala je najem vile, najem avtomobila, vse večerje, vsa darila in celo svoj prstan.

Adel je potem bratu Ashraf’u res kupil stanovanje in v tistem stanovanju tudi pričakal Rebeko, s katero se je poročil.  Rebeka mu je s tem omogočila vstop v EU.

To je bilo leta 2004. Danes sta Rebeka in Adel  ločena,  ker enostavno ni prenesla njegovih skokov čez plot.  Adel ima svoj lokal in novo ženo,  sicer ni tako lepa, kot je bila Rebeka, je pa veliko bogatejša.

Rebeka pa še danes nima pojma,  kdo in od kje je pravzaprav bil njen mož, še vedno verjame tistemu,  kar ji je bilo prikazano.

Zgodba je resnična.

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    Kara
    07/04/2010 ob 10:53 PM

    Zanimiva, a zelo žalostna zgodba, kako “cilj posvečuje sredstva” oz. kako politika (zapiranje mej v tem primeru) rojeva prevarante. Verjetno pa vseeno ni za posploševat in so tudi v Egiptu fejst fantje in ne vse Slovenke tako naivne (ali zaljubljene) ;-) Lp

  2. 2
    Techka
    08/04/2010 ob 8:57 AM

    Super zgodbica… Z veseljem sem jo prebrala!

  3. 3
    Pipika
    08/04/2010 ob 1:47 PM

    Tole pa je blo raziskovalno novinarstvo, Bata. Pravi “Požar report”, hehe.

    (vidim, da gre za prvo epizodo. Bom spremljala)

    Ajdi, drž se :)

  4. 4
    Meggie
    08/04/2010 ob 4:56 PM

    Lepa zgodbica, a hkrati žalostna, ker je resnična. Sem pa mislila, da se take stvari v Egiptu ne dogajajo… Moram ti povedati, da sem zelo navdušena nad tvojim pisanjem. Kar tako naprej. Lp

  5. 5
    batabata
    12/04/2010 ob 9:42 PM

    Kara,

    na žalost sem sama mnenja, da je več prevarantov kot pa tistih ta poštenih. Govorim predvsem za lokacije kot so Sharm, Hurghada, Kairo… Takih in podobnih zgodb imam sicer na zalogi malo morje, nekaj jih bom še zapisala. Seveda bom pisala samo tiste zgodbe, ki so že preteklost in ne morejo povzročiti nikomur škode!

    lp bata

  6. 6
    batabata
    12/04/2010 ob 9:43 PM

    Techka,

    hvala ti. Bom še kako napisala.

    lp bata

  7. 7
    batabata
    12/04/2010 ob 9:44 PM

    Pipika,

    joj, kak kompliment, Požar report :lol:

    In seveda imaš prav, še nekaj telih zgodbic bo.

    lp bata

  8. 8
    batabata
    12/04/2010 ob 9:49 PM

    Maggie,

    Tale zgodbica je še zelo nežna, dogajajo se še veliko hujše stvari. Rebeka iz zgornje zgodbice v bistvu ne trpi, ker resnice ne pozna… So pa punce, ki zelo trpijo. Egipt pa je poleg Tunisa pravi raj za take in drugačne prevarantske lovce na naivna dekleta.

    Hvala za spodbudo in pohvalo mojega pisanja,

    lp bata

  9. 9
    Masreya
    17/04/2010 ob 4:42 PM

    jaz imam tudi eno dokaj svezo zgodbico… samo z veliko bolj zalostnim koncem. ti jo spisem in posljem po emailu, da jo objavis, prav?

  10. 10
    batabata
    26/05/2010 ob 8:54 PM

    Masreya,

    Nič še nisem dobila na mail. Če se odločiš, da pošlješ jo seveda objavim.

    lp bata

  11. 11
    blanka
    01/06/2010 ob 9:37 PM

    Zanimiva zgodba…upam, da boš kdaj lahko dodala tudi mojo…ampak s srečnim koncem…Ravno sem si ponovno ogledala film Green Card, verjetno poznaš film…..no jutri me čaka 1 del…čez nekaj tednov pa še 2. del (seveda zaslišanj)… Verjetno vsi, ki prebiramo tvoj blog že pričakujemo nadaljevanje…

    pozdrav iz Slovenije…tu skoz dežuje…pošlji nam kaj sonca!!

  12. 12
    batabata
    16/06/2010 ob 2:21 AM

    Ojla Blanka,

    Filma ne poznam. Tvojo zgodbo pa bom z veseljem objavila, če mi boš dala dovoljenje seveda.

    Pošiljam ti en vagon sonca… :)

    lp bata

  13. 13
    mojca
    23/07/2010 ob 10:42 AM

    Zgodba kot zgodba, pred objavo nujno potrebno lektoriranje! Napake prav bolijo!

    lp m

  14. 14
    batabata
    23/07/2010 ob 7:07 PM

    Mojca,

    moj pravopis je verjetno res za kakega slavista prava bodeča žica.Tega se zavedam. Moj slovenski jezik seveda s tem, da živim v tujini prav gotovo ne napreduje. Toda trudim se.

    Zato pa bi mi prav prišla vsaka kritika, vsak popravek. Iz napak se učimo, toda če mi ne poveš kaj so tiste v oko bodeče napake se ne morem izboljšati.

    Če lahko mi popravi ta zapis in zelo ti bom hvaležna.

    lp, bata

  15. 15
    lenča
    06/08/2010 ob 3:38 PM

    Bata, pozdravljena

    Luštna zgodba, nekaj podobnega poznam iz pripovedovanj. Prvavopis pa res šepa. Če želiš, ti zlektoriram, zaenkrat zastonj. Kje pa živiš – sem razumela, da nisi v Sloveniji.

    Lep pozdrav iz Lj, Lenča.

  16. 16
    batabata
    06/08/2010 ob 4:47 PM

    Živijo Lenča,

    Živim v Kairu.

    Če si mi pripravljena brezplačno zlektorirati ta zapis, bi ti bila res hvaležna. Predvsem zato, ker bi rada vedela, kaj pišem narobe. Kje so tiste napake, ki bodejo v oči?

    O.k. vem, da mi dela probleme vejica in pa s in z… morda še kaj drugega?

    Če se odločiš mi zlektoriranega pošlji na mail

    mail je v rubriki kontak

    lp, bata

  17. 17
    batabata
    07/08/2010 ob 9:49 PM

    Lenča,

    hvala, ker si mi popravila zapis. ;)

  18. 18
    M
    03/02/2011 ob 12:33 PM

    Hola,

    je res zanimivo, da je enemu postrežčku uspelo zaigrati pred izobraženo žensko uspešnega poslovneža. Ker običajno nimajo olike, manir, obnašanja, vokabularja, kulture itd. za nekaj takšnega.

    Ljubezen je slepa, pravijo.

  19. 19
    Nekdo
    10/02/2011 ob 10:22 PM

    @M

    Ljubezen ni slepa. Zaljubljenost pa je. :)

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank