Arhiv za mesec Avgust, 2009

Prvi dan Ramadana

Egipt miks, Islam, Moj svet & osebno, običaji 23/08/2009

okrasene moseje

okrasena mošeje

Tale zapis je nastal že včeraj vendar je zaradi intrnetnega mrka objavljen z eno dnevno zamudo. :) Tudi fotografija je res zelo, zelo slaba , zato jo bom v teh dneh posnela na novo, insallah.

Danes je prvi dan meseca Ramadana, kar za muslimane pomeni prvi dan posta. Mesec ramadan naj bi bil mesec duhovnosti, miru, prijateljstva in ljubezni.

Zame osebno, pa bo tale ramadan letos verjetno eden od najbolj napornih. Zardi malih otrok vstajam precej zgodaj zjutraj in bodo postni dnevi res dolgi toda z dobro organizacijo se nadejam, da bomo zvozili brez slabe volje. Če sem lahko zvozila v Sloveniji ob 10 urnem delavniku potem mi sedaj, ko sem doma res ne bo hudega.

Poleg tega nam gre na roke celo država, saj so letos že včeraj prestavili uro na zimski čas. Tako, da sedaj nisem več eno uro pred vami, ki živite v Sloveniji. Sedaj si bomo časovno enaki, do konca oktobra, ko boste tudi v Sloveniji prestavili uro na zimski cas.

Kdaj točno se mesec Ramadan začne nikdar prav za sigurno ne vemo v naprej, saj se lunin mlaj lahko zamakne za kak dan, zato imamo astrologe in astronome, ki opazujejo nebo in nam šele dan pred po izračunih pričakovanem mlajem sporočijo, ali pričakovani datum drži in kdaj točno se začne in prav tako, kdaj točno se bo mesec ramadan končal.

O ramadanu nasplošno verjetno nima smisla tukaj pisat na dolgo in široko saj so informacije z lahkoto dosegljive nainternetu. Bi pa zato raje napisala malce o tem kako mesec Ramadan izgleda v Egiptu in pa pri nas doma.

V mesecu ramadanu čez dan malce manj gori tv in če že potem so to verske vsebine, veliko prebiramo Koran in se pogovarjamo ter družimo. Tudi moj vedno prezaposleni mož v mesecu Ramadanu pozabi na službo in je na prvem mestu Bog in družina.

Majhni otroci se ne postijo zato si jaz že v naprej pripravim lahka kosila za njiju. Tako, da potem čez dan nič ne kuhamo. K kuhanju se spravim šele kako uro pred maghrebom. Maghreb je beseda, ki pomeni zahod sonca in v mesecu ramadanu oznanja konec posta. V arabskem svetu nam ni potrebno gledati na uro, kdaj je magreb saj nas na to opomni adhan to je klic k molitvi.

Ko zaslišimo klic k molitvi, ki oznanja konec posta najprej izrečemo dovo ( dova je prošnja k Bogu ) in šele na to popijemo požirek vode. Moj mož kot arabec pa naredi tako kot je sona ( sona je tisto kar je počel Poslanec Mohamed s.w. ) in najprej popije kozarec mleka z dateljni. Na žalost zbirčna kot sem, tudi dateljnev ne maram in se lotim raje kar samo vode. ;)

Za tem se vsedemo k mizi in zaužijemo obrok, ki se mu reče iftar.

Iftar je v bistvu zajtrk, vendar so jedi pripravljene, kot za kosilo. Se pravi juha, meso, riž ali testenine morda krompir, solata in seveda sladica… V Egiptu je navada, da na iftar povabimo znance, sorodnike in prijatelje. Tako, da tudi mi potem velikokrat jemo iftar pri drugih družinah.

Letos sem sicer prosila moža zaradi otrok, ki me potrebujejo čez dan, zvečer pa gresta zgodaj spat, kot se za male otroke pač spodobi, da ta druženja ob iftarju malce omejimo in se bomo držali bolj doma.

Skratka cel dan ne pijemo ne jemo nimamo spolnih odnosov, tisti ki kadijo ne kadijo poleg tega pa se je potrebno vzdržati še slabih dejanj, kot so naprimer laganje, obrekovanje…

Ko pade mrak pojemo obrok in nato zmolimo, ter se poveselimo. Za tem pa se mož in starejši sin odpravita v bližnjo mošejo, na Teravih, ki je precej dolga večerna molitev. V vseh ostalih mesecih se moli samo Al Aisha in ne traja več kot 5 minut v mesecu ramadanu pa molijo poleg Al Aishe še Teravih, ki včasih tudi po celo uro. Kadar smo bili na iftarju pri znancih ali sorodnikih pa se na to molitev odpravijo vsi moški skupaj.

Ko se moški vrnejo domov, zopet kaj malega pojemo. Ponavadi so to se ostanki od iftarja največkrat samo kaka sladica. Nato se še malo podružimo in zatem se počasi odpravimo domov in spat. To je ponavadi tam okrog polnoči.

Vendar ta spanec ni prav dolg, saj odrasli vstanemo že malo po 3 uri zjutraj in zaužijemo obrok, ki ga imenujemo sohor. Saj se pri nas v Egiptu post letos začne par minut pred 4. uro zjutraj. Danes je bila zora se pravi začetek posta ob 3.53h. Obrok, ki ga zaužijemo pred postom pa je lahek in pa mora biti precej pametno izbran, da nas zaužita hrana ne bo naredila žejne čez dan.

Egipcani radi jedo za sohor, bob ( ki ga imenujejo ful ), jogurte, ne prevec slane sire, jajca…

Kljub postu so egipčani ta mesec strašno dobrovoljni in nasmejani.

Za mesec ramadan pa velja tudi, da hitro prepoznaš slabega človeka. Saj v tem mesecu Satan nima moči in ne more vplivati na ljudi. Se pravi, kar je ta mesec slabega, je slabega izvorno iz človeka.

Naj to malce bolj razložim. Ljudje počnemo slabe stvari in muslimani verjamemo, da je včasih to iz nas samih, včasih pa nam prišepetuje Satan. Ker le redki ljudje uspejo prepoznati satanovo prišepetovanje, ter se mu izogniti je težko vedeti ali so slaba dejanja storjena iz našega ali njihovega lastnega slabega jaza ali je zraven pripomogel še ta vražji hudič, katerega naloga na tem svetu je samo ta, da napolni pekel. ;)

Osebno lahko povem, da temu, da so v tem mesecu ljudje boljši z lahkoto verjamem, saj to tudi na lastni koži doživljam, ter vidim na lastne oči. Naprimer v mesecu ramadanu v Egiptu ni lačnih ljudi.

Če se slučajno znajdeš na cesti tik po maghrebu, to je v času iftarja te ustavljajo ljudje, ki te vabijo k njim domov na pojedino ali pa ti v roke stisnejo steklenico mleka z dateljni, kruh sadje…

Je pa zanimivo tudi to, da je mesec Ramadan za muslimane najboljši mesec, najbolj vesel in najbolj srečen in da se tega meseca veselijo, ter zato okrasijo ulice, domove ter mošeje. Lahko bi naredila primerjavo z veselim decembrom v Sloveniji.

Osebno imam na ramadan zelo lepe spomine. Zdravniki, tako v Egiptu kot v Sloveniji so nama namreč dali vedeti, da brez njihove pomoči otrok ne bova mogla imeti in po vseh mučnih preiskavah, ko sva že bila naročena za …

Pa je bil tik pred tem še mesec ramadan in ko so postni dnevi šli proti koncu sem se zavedala, da se postim že cel mesec in, da tukaj nekaj ne štima, saj ženske zaradi naših dni ponavadi par dni posta izpustimo in ga nadomestimo kasneje. No tako sem par dni pred koncem posta ugotovila, da teh ženskih dnevov tisti mesec ni bilo. Takoj sva se odpravila v bližnjo mošejo, v njihovo zdravstveno enoto, ter opravila krvni test za dokazovanje nosečnosti. In res se je izkazalo, da nama je ramadan prinesel najino deklico.

Zgodba se je ponovila še dve leti kasneje, ko sem ravno tako v mesecu ramadanu, zaradi izostanka ženskih dni spoznala, da pod srcem nosim novo dete.

Zato je postni mesec Ramadan tudi zame mesec veselja in priložnost, ko s postom izkažem Bogu mojo hvaležnost za vse, kar mi daje. Alhamdolillah.

Toliko za danes, več pa v prihodnjih dneh. Se opravičujem če sem, danes v svoj zapis vnesla preveč Islama, ampak brez tega v mesecu ramadanu pač ne gre.

lp, bata

  • Share/Bookmark
blank