Arhiv za dan 13/06/2009

Zakaj me danes boli glava…

Egipt miks, Moj svet & osebno 13/06/2009

mačja restavracija po imeanu kontejner

Pretekla noč…današnji glavobol.

Uf, kako je vroče, čez dan smo že na +40 stopinj celzija in ko se sonce poslovi se prav nič ne shladi, kajti vse od celodnevnega žarčenja še vedno žari in seva toploto. Klimatsko napravo imamo žal samo v spalnici in zaradi prehlada najmlajšega, ki se spi z nama, jo trenutno niti ne upam vklapljat.

No in ko se kljub temperaturam le nekako vse umiri se očitno za nekatere življenje šele začne. Po 11 uri zvečer se na sosednjo ulico s katero nas loči le zelenica pritepejo mladeniči in začnejo nogometno prvenstvo.Seveda kakšni vzkliki in sploh, kako glasne so nogometne urice ve vsak, tako, da mi tega verjetno ni treba opisovati. Še posebaj vzkliki:”Gooool!” so res pravi balzam za počitka željno glavo. Da ta nogomet traja včasih tudi do 4 ure zjutraj je spet lahko le še en razlog več za glavobol.

Toda vse eno tile nogometaši, niso nič v primerjavi s spodnjim sosedom, ki pridejo hvala Bogu sicer le občasno sem na počitnice. Toda odkrito povem, manj, ko jih vidim, pravzaprav slišim, lepše mi je. Tenutno so tu in vsako noč redno tja do 3 ure zjutraj sedijo na vrtu, se glasno pogovarjajo, obedujejo, poleg tega imajo še en gugalnik, ki škripa, kot sto let star ladijski pod in bi bil nujno potreben bližnjega srečanja z WD 40. Odrasli se pogovarjajo otroci jokajo…pravzaprav tisti, ki ste že bili v Egiptu in ste spoznali tudi kaj egipčanov, verjetno veste, da le redki egipčani vedo kaj je normalen pogovor saj vse skozi, ko se jih nabere nekaj na kupu preglasijo vse ostalo okoli njih. Se posebaj ženske so razred zase…

Sploh ne razumem zakaj rabijo tako vpiti?

Imam večkrat priliko poslušat prepire, ko se soseda dere in vpije.Tudi če jo ne želim slišati jo slišim… Z besed vem, da letijo na moškega. Vendar moškega je redko slišati, pa verjetno le mora nekaj odgovarjati, saj ta soseda še kar tuli in tuli, prav gotovo se ne pogovarja sama seboj. Sicer pa je takih žensk vse na okoli polno…

Včasih pride tudi do prepirov, ko se dvignejo tudi moški glasovi, takrat je šele zanimivo.Še posebaj, če se čustva vnamejo na ulici.Takrat iz na oko izumrle ulice, kjer se nekatera polkna skoraj nikdar ne odprejo, kar na enkrat lahko ugledam množicno občinstvo na vseh balkonih.

Mah, dobro to je sedaj čisto druga zgodba.

Želela sem povedati, da ne samo, da se ne brigajo za druge in jim niti na pamet ne pade, da je noč za počitek in da je v njihovi bližini lahko, kar nekaj ljudi, ki potrebujejo mir pa naj gre za dojenčke in male otroke ali starejše osebe, morda kak težak bolnik ali pa študent, ki ima jutri pomemben izpit ali pa človek, ki mora zjutraj na delo. Skratka so totalno neobzirni do okolice in pa tudi brez sramu.

S tem brez sramu ciljam na prepirljivce, ki ne znajo svoje zadeve rešiti med štirimi stenami na človeka dostojen način in jim je vse eno če jih redno posluša vsa okolica… in pa tudi na tiste, ki ponoči delajo kraval.

No ja dolgčas nam ni ;)

Vendar se je v danasnji noči pa tudi za mene nabralo, kar preveč, saj je poleg nogometašov in piknika spodaj, sosed nad menoj začel ob 1h zjutraj še vrtati luknje po stanovanju. Saj ne, da je to kaj posebnega, itak, da tukaj ne velja tisto, da naj bo ponoči mir in počitek, tako da to, da nekdo renovira stanovanje in podira stene, vrta in brusi cele noči je pravzaprav stalna praksa.

Kar je najbolj žalostno pri vsem skupaj, da vam vse tole pišem iz Motamayeza, ki naj bi veljal za najbolj miren in urejen del našega dela mesta…pa tudi tukaj ni več miru :(

Da je sicer ponavadi tako nasplošno gledano mir lahko potrdim saj je to že naš četrti dom in pred tem smo med drugim živeli tudi v bližini enega manjšega centra , ki ima v sklopu trgovinice, lekarne, frizerja, pekarijo. No skratka ni da ni. Tam je šele bilo pestro…

In na vse to se je danes ponoči, ko je po 4 uri le zavladal mir, pritepel še trop potepuških psov in si dal duška nastop v živo, brez plaz backa in to vsaj pol ure… Lajanje in lajanje pa še malce lajanja.

Jah živali v Egiptu so zopet zgodba zase. Hišni ljubljenčki razen sčurkov, ponekje celo podgan so bolj redkost. Jaz sem oboje prvič v življenju videla v živo prav v Egiptu, tako ščurke, kot podgane. Matr mam srečo, namesto. da ostane pri piramidah in muzeju sem morala videti še to ;)

Mački pa, vse povsod jih je polno in glede na to, da so zabojniki za smeti odprti in kar dosti hrane pristane v teh zabojnikih, ti mački, vsaj tu pri nas nimajo izgleda brezdomnih mačkov.

Nekateri med njimi so prav lepo okrogli.

No ja v igri asociacij meni na besedo Egipt prav gotovo ne pade na pamet beseda, piramide, faraoni… ampak vse prej kaj drugega.

Tisti psi zjutraj so odšli, jaz pa sem posledično danes ” pasja”…

  • Share/Bookmark
blank