Arhiv za dan 27/05/2009

Misija nemogoče

Egipt miks, Moj svet & osebno 27/05/2009

Misija nemogoče. In sicer vedno bolj se mi dozdeva, da je nemogoče najti slovence, ki živijo v Kairu, če ne štejem tistih , ki so zaposleni na Veleposlaništvu in pa punc in pa predvsem malce starejših dam, ki se gredo poseben turizem, ki v ponudbo vključuje tudi mladega egipčana. :)

Včeraj sem dobila prijazno povabilo s strani III sekretarke Veleposlaništva RS v Egiptu na ogled filma Instalacija ljubezni in pogostitev s slovenskim vinom in potico po predstavi.

Seveda sem bila povabila vesela, ne zaradi potice in vina. Ker potico znam speči sama, med tem ko alkohola že več deste let ne konzumiram. Vesela sem bila zato, ker sem v tem dogodku videla edinstveno priliko, da morda spoznamo še kake slovence, ki živijo v Kairu in pa seveda tudi to, da lahko vidim slovenski film na velikem platnu v Kairu, ni kar tako.

V pričakovanju današnjega dne sem bila dobre volje kot otrok , ki gre naslednji dan na morje. Že sinoči sem se odločila, da grem z svojim avtom, ker drugače dostikrat, ko se odpravljam kam mož najame voznika, ki me vozi in pa tudi varuje. Toda tokrat sem imela seboj še starejšega sina in mamo in pa tudi vsaj malo poznam del mesta, kamor smo bili namenjeni, zato kaj takega ni bilo potrebno.

Danes sem si najprej na netu ogledala kje točno sploh je Italian Cultural Institute, da vidim koliko časa potrebujem do tja in pa predvsem ali znam sama priti do tja. ;) Ko vidim, da je to Al Gazira / Zamalek dobim še večji nasmeh na usta, saj se vsaj tam, kar dobro znajdem in pa dobra urica in sem tam. Se pravi relativno blizu.

Dobre volje smo prispeli na kraj dogodka. Že na vratih prijazen pozdrav:” Dober večer” s strani zaposlenega na Veleposlaništvu in to je to. Obetaven začetek in bolj klaveren konec… Namreč to so bile edine slovenske besede, kajti drugih slovencev tam ni bilo ne videti ne slišati. Slišali pa smo ogromno arabščine, francoščine in italijanščine ter seveda anglesščine.

Posledično smo se tudi med predvajanjem filma, kljub presenetljivo dobrih podnapisih na glas večkrat smejali samo mi, saj je treba slovenski humor razumeti in kdo ga razume bolje kot slovenec… Na koncu, po predstavi, moja mami še vedno ni obupala in se je le podala malce med gnečo ljud,i ki so se gostili ali bo le morda zaslišala kako slovensko besedo… Žal, kot sem rekla v prvih besedah misija nemogoče.

In tako ostajam sama, v vseh teh letih sem namreč spoznala samo tri slovenske egipčanke in danes so vse lepo nazaj v Sloveniji…

Lp, bata

  • Share/Bookmark
blank