Nogomet ni za punce, baje…

Egipt miks, ljudje 02/11/2013

Če odmislim probleme z internetom…ker trenutno že par dni vse dela…in da bi le ostalo tako, da Bog da… je še vse eno tukaj vprašanje.

Zakaj jaz zadnje čase nimam več toliko časa?

Ker sem stalno v službi in takrat, ko nisem v službi sem zaposlena drugače. Končno  sem upoštevala nasvet »get a life« in posledično sem končno res začela živeti malce tudi zase. In tako v dopoldanskem času, ko nisem v službi počnem veliko stvari, grem po opravkih, športam (predvsem plavam) ali pa se samo dobim na kavi s kako prijateljico, grem po nakupih z mojo mamo…

Popoldne in vikende pa sem v službi.

Moja služba pa je predvsem biti mama in pa malo tudi žena. Marsi kdo pravi, da to da živš za otroke ni življenje. No jaz pravim, da je to najlepše življenje in konec koncev , morda samo izgleda, kot da živim za otroke v bistvu pa živimo skupaj. Ker ne hodim v tisto ta pravo službo, ki se jo opravlja za denar… je seveda ta naš biti skupaj veliko časa.

Veliko žensk tukaj komaj čaka, da se po dolgih poletnih počitnicah začne šola in da ne bodo otroci vse skozi doma. No jaz nisem med njimi. Meni štirje meseci počitnic minejo kot en dan ali dva…

Ko se začne šola sicer vem, da bom spet dobila dopoldneve samo zase in bom lahko imela samo svoj čas ampak vse eno imam raje tisti čas, ko smo z otroci vse skozi skupaj. Nikdar se jih ne morem naveličat pa tudi, če imajo svoje muhe in mi včasih pošteno kravžljajo živce enostavno so nekaj najlepšega, kar mi je dano v življenju, alhamdolillah.

Včeraj me je hčerka vprašala: »Mami pa kaj me tako gledaš«, ko  nehote včasih kar strmim v katerega izmed njih. In sem ji povedala, kar po resnici, da  delam fotografije v mojem spominu. Da si probam zapomnit ta moment za takrat, ko bo večja. In ja točno to res počnem. ;)

Moji otroci obožujejo zgodbe kaj so počeli, ko so bili mlajši. Kako so se rodili pa ko sem jih prvič dobila v roke pa kako so potem odraščali… Žalostno je samo, da za ta velikega nimam prav veliko materiala za povedat saj sem hodila v službo on pa je bil kot vsi ostali otroci v Sloveniji ves dan v vrtcu… potem pa seveda opravki, pa hišna opravila in kot bi trenil je bil čas za spanje. Vikendi pa… na žalost jaz v nobeni službi nisem poznala prostih vikendov, sem in tja sem bila prosta in to so tisti redki dnevi, ki nosijo spomine.

No za mala dva pa imam ogromno spominov, ogromno materiala saj smo res veliko skupaj in če prav sta še tako majhna se je nabralo veliko zgodbic za povedat.

Sicer pa, danes sploh nisem želela pisati o tem… kot ponavadi imam nekaj v mislih in potem  me zanese čisto drugam. Skratka danes sem želela pisati o nogometu.

Nogomet v Egiptu niti slušajno NI šport za punce, pa plavanje tudi ne tudi gimnastika ni fajn… ma kaj bi naštevali noben šport ni za punce še posebaj ne ko se začnejo razvijati v žensko se pravi tam nekje 12, 13 let stare…takrat jim itak nabijajo do neskončnosti, da šport ni za punce.

Take in podbne še veliko hujše neumnosti boste slišali v Egiptu.

Šport s katerim se prvotno in ukvarja moja hči je plavanje.Splavala je pri štirih letih. Začela je na akademiji se pravi plavalna šola in najprej je imela svojega trenerja in privatne lekcije potem skupina štirih otrok… Nato jo je opazil vodja plavalne ekipe… in trenutno je že skoraj dve leti v plavalni ekipi našega kluba…ter plava z eno in dve leti starejšimi otroki, ker njen letnik bo dobil svojo skupino v klubu šele naslednje leto ali pa še leto kasneje. Se pravi je trenutno najmanjša in najmlajša v prvi plavalni skupini kluba.

Rada plava in za nič na svetu ne mara zamuditi treningov čeprav jih ima kar 6 dni na teden…torej rada plava plus dobra je v plavanju in jaz pravim zakaj pa ne… ni mi težko jo vsak dan voziti na te treninge…ker se veselim za vsak njen uspeh in sem vesela ko vidim kako je ona vesela.

Poleti med počitnicami pa imamo ogromno prostega časa in tako si vsako poletje izbere še en šport. Letos poleti je bil ta izbira nogomet in tukaj so se začele težave.

Najprej meseca maja, ko se je to vse skupaj začelo v nogometnem klubu niso imeli niti ene punce kaj šele ekipe za deklice in tako sem kljub zavijanju z očmi in besedam, da to ne gre… vse eno dosegla, da je Samia prišla v ekipo začetnikov, ker sem zraven vpisala še ta malega in jim naložila zgodbo, da sta rada skupaj in da vse počneta skupaj pa bosta tudi nogomet igrala skupaj… in so nekako popustili po tem ko sem imela diskusijo z glavnim in odgovornim za nogomet, ki je na mojo srečo Italian in mu tako ideja o tem, da bi ena punca igrala nogomet ni zelo tuja… in tako je Samia  začela trenirati nogomet s petletniki.

A potem se je šele začelo… Mame, ki sedijo za čas treningov ob igrišču so šepetale in se hihitale. Uf, kot da mi je mar njihove omejene pameti :lol:

Ampak potem  to še ni vse pride od znanke hči in me vpraša, če Mia (nick name za Samio) res igra nogomet. Ko sem ji odgovorila, da ja res. Naredi obraz kot, da je to nekaj najbolj strašnega kar je kdaj slišala in  me poduči, da je to narobe, ker nogomet ni za punce in tako naprej. Njeno govorjenje je bilo pač ponavljanje tistega, kar je slišala od svoje mame.

Potem mi druga prijateljica, ki je moja dobra prijateljica in malce bolj odprte glave pove, da me popolnoma podpira in da bi tudi ona rada da njena hči trenira  nogomet, ker če že pripelje sina pa bi bilo priročno, ker ona dela in nima ravno časa vsakega posebaj nekam vozit. A ko je možu omenila, da bi njuna hčerka igrala nogomet je le ta najprej seveda mislil, da se šali nato pa ko je uvidel, da žena misli resno je idejo potolkel z besedami, da to ne bi bilo dobro za njuno hči, ker se že tako obnaša preveč kot fant in ne želi, da postane možača in tako je Samia igrala nogomet še naprej  sama…

A vsi starši pač niso iz istega testa in tudi otroci imajo včasih moč, da uveljavijo svoje želje. Tako je čez en mesec nogomet začela igrati še ena malce starejša deklica in  ker denar pač nikomur ne smrdi in se treningi plačajo ter se je čez dva meseca prijavilo še več deklet so meseca Avgusta že naredili ekipo za punce…

Mia je nogomet prenehala igrati avgusta ker smo šli letos na morje kar za več kot tri tedne in potem septembra se je spet začela šola pa imamo komaj čas za plavanje… a  Omar še vedno igra nogomet in tako sedim ob igrišču in z veseljem povem, da nogomet sedaj igra veliko deklic različnih starosti. Nogomet je konec koncev egipčanski nacionalni šport in ena od najbolj pomembnih stvari v Egiptu in zato sem vesela, da je prav naša Mia v našem klubu naredila tisti premik v glavah in ga danes lahko igrajo tudi deklice, ker nogomet JE tudi za punce. ;)

nogomet je tudi za punce

  • Share/Bookmark
blank